liga prvakov
UEFA liga prvakov
Benjamin Šeško
Jan Oblak
Torek, 8. 9. 2026, 4.00
3 ure, 21 minut
Pred začetkom nogometne lige prvakov 2026/27
Sezona, kot ustvarjena za zgodovinske presežke slovenskega nogometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Francoski bogati velikan PSG bo skušal ubraniti naslov in postati evropski prvak že tretjič zapored. V ligaškem delu lige prvakov nastopa 36 klubov.
Danes se začenja največja klubska nogometna zabava, v kateri se že dolgo cedita med in mleko. Trajala bo vse do 5. junija 2027, naslov bo branil PSG, po zelo skromni slovenski udeležbi, ko je v prejšnji sezoni nastopal zgolj Jan Oblak, pa se bo v tej z evropsko elito družilo kar šest Slovencev. Kar nekaj se jih spogleduje z zgodovinskimi presežki slovenskega nogometa. Jan Oblak izstopa z neverjetnimi številkami tako in drugače, čudežni najstnik Tian Nai Koren lahko postane najmlajši vseh časov, Benjamin Šeško pa bi lahko s strelskega prestola pahnil Zlatka Zahovića. Že pri 23 letih!
Liga prvakov je dolgoletni simbol uspešnosti in prestiža. Izklesala si je status paradnega konja Evropske nogometne zveze (Uefa), ki vztraja pri svojem in želi prek "tekmovanja vseh tekmovanj" dokazati, kako vendarle ni vse v denarju. Noče se v popolnosti podrediti najbogatejšim, ampak ostati prvovrstna zabava za ljubitelje nogometa, na katero so vabljeni tudi tisti, ki ne prihajajo iz najmočnejših lig.
Liga prvakov ostaja zvesta formatu, ki je potekal v zadnjih sezonah. Nekaterih novosti Mednarodne nogometne zveze (Fifa), ki so obveljale na nedavnem svetovnem prvenstvu, denimo kontroverznih obveznih premorov za osvežitev, ne bo.
Tako je v ligi prvakov ob vseh velikanih, brez katerih si že dolgo ni moč predstavljati največjega evropskega klubskega tekmovanja, dovolj prostora tudi za "malčke". V tej sezoni bo denimo veličastna himna lige prvakov prvič odmevala v hladnejših mesecih tudi na tekmah Sabaha (Azerbajdžan) in Vikinga (Norveška).
Le malo je manjkalo, pa bi se prvič na elitni zemljevid uvrstilo tudi Celje. Če bi se povratni dvoboj play-offa s Slovanom iz Bratislave razpletel drugače, če bi slovenski prvak dosegel še en zadetek, kateremu je bil v izdihljajih rednega dela najbližje Armandas Kučys, bi se na uvodno tekmo v najmočnejšem tekmovanju zdaj pripravljali tudi slovenski prvaki.
Celjane so delili "le milimetri" od zgodovinskega preboja v ligo prvakov.
Tako pa se izbranci Vitorja Campelosa, ki so v nedeljo doma ostali brez točk proti Kopru (0:1) in se zavedajo, da jih zaradi zgoščenega in neusmiljenega tekmovalnega urnika čaka zahtevna prva polovica sezone, za "nekaj milimetrov" ostali brez lige prvakov. Zadovoljiti so se morali s tolažilno nagrado, prvim nastopom v ligi Europa, a tudi manjšim, a za slovenske razmere še vedno sanjskim zaslužkom.
Janu Oblaku se nasmiha skok na četrto mesto
Z ligo prvakov ima izmed slovenskih nogometašev največ izkušenj Jan Oblak. Kapetan slovenske reprezentance brani za Atletico bolj ali manj redno že vse od leta 2014. To bo že njegova 13. zaporedna sezona, v kateri se bo potegoval za točke lige prvakov. V tem tekmovanju se je že večkrat prebil med najboljše štiri, leta 2016 pa se je spogledoval celo z naslovom, a je Simeonejeva četa v finalu v Milanu izgubila proti mestnemu rivalu Realu. In to šele po izvajanju 11-metrovk.
Jan Oblak je edini slovenski nogometaš, ki je v ligi prvakov zbral trimestno število nastopov.
33-letni Škofjeločan je tako zelo reden udeleženec tekmovanja, o katerem sanja vsak nogometaš v Evropi. Na svetu je le 55 nogometašev, ki so v ligi prvakov zbrali vsaj sto nastopov. Med njimi je tudi Oblak, tako da ima svojega predstavnika med nogometno smetano tudi Slovenija. Na lestvici vratarjev, kjer je kapetan slovenske reprezentance vstopil v prav posebno sezono, saj je zaradi svojega statusa pri Atleticu največji finančni zaslužkar med čuvaji mreže na svetu, je Oblak še višje. Trimestno število nastopov v ligi prvakov ima le sedem vratarjev, slovenski junak pa je na omenjeni lestvici iz leta v leto višje.
Za zdaj si deli peto mesto z nekdanjim asom Barcelone Victorjem Valdesom (oba 106 nastopov), že v sredo, ko bodo rdeče-beli iz Madrida gostovali na Anfieldu proti Liverpoolu, pa bo Oblak skočil prek Španca. Če v tej sezoni ne bo imel težav z zdravjem oziroma kartoni, bo še pred koncem koledarskega leta na večni lestvici poskočil na četrto mesto! Legendarni češki vratar Petr Čech, ki je pred leti blestel med vratnicama Chelseaja, je v ligi prvakov zbral namreč le pet nastopov več od Slovenca.
Vratarji z največ nastopi v ligi prvakov:
1. Iker Casillas (Špa) 177
2. Manuel Neuer (Nem) 161
3. Gianluigi Buffon (Ita) 124
4. Petr Čech (Češ) 111
5. Jan Oblak (Slo) 106
5. Victor Valdes (Špa) 106
7. Oliver Kahn (Nem) 103
8. Thibaut Courtois (Bel) 99
9. Edwin van der Sar (Niz) 98
10. Ederson (Bra) 86
...
Če bi Oblak ohranil takšen tekmovalni ritem in formo tudi v naslednjih sezonah, bi lahko napadal še večje podvige. V tistem primeru ne bi bil daleč niti dosežek Gianluigija Buffona (124).
Manuel Neuer za rekorderjem Ikerjem Casillasom zaostaja 16 nastopov v ligi prvakov.
Med vratarji sicer ostaja rekorder v ligi prvakov Iker Casillas (177 nastopov), vse bližje pa mu je 40-letni veteran Bayerna Manuel Neuer (161). V tej sezoni bi se mu lahko, če bodo Bavarci uspešni, zelo približal, kaj kmalu pa bo nogometna Evropa pozdravila še enega vratarja z vsaj stotimi nastopi v ligi prvakov. To je Thibaut Courtois, izkušeni Belgijec, ki bo skušal z Realom prekiniti zmagoviti niz PSG in vrniti bele baletnike na evropski vrh.
Dolgoletni prvi vratar in ljubljenec navijačev Atletica bo tako v sezoni 2026/27 napadal kar nekaj zgodovinskih mejnikov, podobno pa velja še za nekaj njegovih rojakov. Če je bil nekdanji vratar Olimpije in Benfice v prejšnji sezoni edini Slovenec v ligi prvakov, jih bo v tej sezoni nastopilo kar šest.
Šeško na lovu za Zahovićem in Iličićem
Po enoletnem premoru se med elito vrača Benjamin Šeško. Ponos slovenskega nogometa se je v nedeljo vpisal med strelce v Liverpoolu proti Evertonu (2:2) in dosegel prvi zadetek po daljši odsotnosti zaradi poškodbe goleni. V tej sezoni še ni zaigral v začetni enajsterici Manchester Uniteda. Morda pa to dočaka v uvodnem krogu lige prvakov. Šeško bo tako po Salzburgu in Leipzigu v elitnem tekmovanju zaigral še v dresu tretjega kluba.
Benjamin Šeško je v nedeljo dočakal strelski prvenec v tej sezoni.
Pri 23 letih je že izkušen znanec lige prvakov. Če se mu za rdeče bike iz Avstrije ni uspelo vpisati na seznam strelcev, pa je za rdeče bike iz Nemčije dosegel šest zadetkov. V zgodovini tekmovanja sta več zadetkov dosegla le dva njegova rojaka. Zlatko Zahović kar enajst, s čimer je podobno kot v slovenski izbrani vrsti strelski rekorder, Josip Iličić pa sedem.
Če bi Šešku steklo in bi začel marljivo tresti mreže tekmecev tudi v Evropi, bi lahko tako morda že v tej sezoni postal slovenski rekorder v ligi prvakov. Pri zgolj 23 letih! Šeška sicer čaka zelo dinamičen teden. Najprej se bo v Evropi udaril z mladim prvakom Azerbajdžana Sabahom, sicer lanskoletnim znancem Celjanov, ustanovljenim šele leta 2017, nato pa ga konec tedna čaka mestna poslastica na Old Traffordu proti Manchester Cityju.
Šeškov rekord v nevarnosti, o tem odloča Hrvat
Oblak se lahko v sezoni 2026/27 na večni lestvici vratarjev povzpne na četrto mesto, Šeško se spogleduje s tem, da bi postal slovenski strelski rekorder lige prvakov, številke pa bi se lahko spektakularno in še kako ponosno poigrale še z enim slovenskim nogometašem. To je Tian Nai Koren. Mladi dragulj in mlajši sin nekdanjega kapetana slovenske reprezentance Roberta Korena je letos že postal najmlajši debitant za Slovenijo.
Če bo Tian Nai Koren v tej sezoni zaigral v ligi prvakov, bo postal najmlajši Slovenec v omenjenem tekmovanju.
Zdaj bi lahko postal še najmlajši slovenski udeleženec lige prvakov. Če mu bo Ivan Leko, hrvaški strateg pri belgijskem prvaku Club Brugge, ponudil priložnost, se bo Šeško poslovil od enega rekorda. Za zdaj je Radečan najmlajši Slovenec, ki je zaigral v ligi prvakov.
Ko je prvič zaigral, je kot igralec Salzburga štel 18 let, tri mesece in 14 dni. Koren, ki bo postal polnoleten šele konec julija 2027, ima tako lepo priložnost, da postavi nov mejnik. Na zadnji tekmi belgijskega prvenstva je sedel na klopi in še čaka na prvi nastop za člansko zasedbo Bruggeja, ki bo danes v uvodnem dejanju prvega kroga ob 18.45 gostila Aston Villo.
Če bi uspelo še Celju, bi bilo 19 Slovencev!
Koren pa v tej sezoni ne bi bil edin Slovenec, ki bi prvič zaigral v ligi prvakov. To čast bo zagotovo izkusil Danijel Šturm. Krilni napadalec praške Slavie bo s tem postavil piko na i izjemnemu napredku v zadnjih sezonah, kjer so po njegovih odmevnih predstavah v dresu Celja največ zanimanja izkazali na Češkem.
Andraž Šporar bo s Slovanom v sredo nastopil na Parku princev, kjer bo skušal presenetiti branilce naslova PSG.
V neposredni soseščini, na Slovaškem, se v ligo prvakov vrača Slovan. To mu je uspelo z ogromno pomočjo Slovencev. Andraž Šporar kot strelec, Kenan Bajrić pa kot podajalec, sta se podpisala pod prvi zadetek Slovana v knežjem mestu. V Celju je slovaški prvak po hudih težavah le zmagal z 2:1, v sredo pa ga čaka ogromna nagrada, prestižno gostovanje pri branilcu evropskega naslova na Parku princev.
Če bi se v ligo prvakov uvrstili tudi Celjani, bi glede na seznam igralcev, prijavljenih za nastop v ligi Europa, za nastope v najmočnejšem tekmovanju kandidiralo še 13 dodatnih Slovencev. Med njimi je v ligi prvakov že zaigral le eden. To je Benjamin Verbič, največja poletna okrepitev celjskega kluba.
Če bi se v ligo prvakov uvrstilo tudi Celje, bi za nastop v tem tekmovanju v ligaškem delu kandidiralo kar 19 slovenskih nogometašev.
Slovenijo in ligo prvakov povezuje tudi Aleksander Čeferin. Dolgoletni predsednik Uefe bo ob koncu sezone že tradicionalno predal pokal kapetanu zmagovalcev. Nazadnje je to dvakrat zapored izročil kapetanu PSG, komu pa ga bo dal 5. junija 2027, ko bo finale gostil ''Oblakov'' Metropolitano v Madridu?
Seznam favoritov je dolg in širok
Ta teden bo ekskluzivno kar se tiče evropskih tekmovanj namenjen le ligi prvakov, 18 tekem pa bo razpotegnjenih na tri dneve. Vsak dan bo odigranih šest.
PSG bo napadal velik cilj. Če bi postal evropski prvak še tretjič zapored, bi postal šele četrti evropski klub, ki mu je uspel omenjeni podvig (Real Madrid, Ajax in Bayern München).
Jose Mourinho bo po 13 letih znova vodil bele baletnike v največjem tekmovanju.
Sodeč po stavnicah imajo velike možnosti za osvojitev naslov tudi Arsenal, Barcelona, Bayern München in Real Madrid, v širši del favoritov pa spadajo še Atletico, Borussia Dortmund, Inter, Liverpool, Manchester City in Manchester United. Če jih naštejemo le nekaj. Na zelenicah bo torej atraktivno in še kako pestro, ne bo pa manjkalo tudi slovenskih nastopov. Naj se spektakel začne!
