Nedotakljivi se ne zdijo več tako nedotakljivi

Prvi in edini favorit za naslov ostaja prvak zadnjih štirih sezon Juventus. Lani je ostal brez tvorca nove zelo uspešne torinske nogometne zgodbe, trenerja Antonia Conteja, a ga je Massimiliano Allegri, čeprav so ga na pot pospremili z dvomi, sijajno nasledil. Celo več, poskrbel je za eno od najuspešnejših sezon v zgodovini kluba. V prvenstvo je skozi cilj prišel prvi s kar 17 točkami naskoka, osvojil je tudi pokal in v ligi prvakov izgubil šele v finalu.

Tokrat so Torinčani, ki so se medtem že veselili zmage v italijanskem superpokalu, izgubili številne nosilce na igrišču. Poslovil se je idejni vodja njihove igre, maestro Andrea Pirlo se je preselil v ZDA. Odšel je najboljši strelec Carlos Tevez, ki se je vrnil v Argentino. Velik udarec je tudi odhod bojevnika s sredine igrišča Artura Vidala. Napadalca Mario Mandžukić in Paulo Dybala ter vezist Sami Khedira, ki se je medtem že poškodoval, bodo naštete težko nadomestili. Če bo Juventusu uspelo pripeljati branilca Guilhermeja Siqueiro iz Atletico Madrida in vezista Juliana Draxlerja, ki si ju želi, bo nekje tam, kjer je bil lani. V nasprotnem primeru bo veliko slabši, a še vedno dovolj dober, da ima največ možnosti za naslov.

Roma misli resno

Ni dvoma, kdo je največji izzivalec najuspešnejšega italijanskega kluba. Roma, ki je v prejšnji sezoni nekaj časa dihala za ovratnik Juventusu, a potem popustila, se je močno okrepila. Francoz Rudi Garcia je pripeljal bosanskega golgeterja Edina Džeka, egiptovskega zvezdnika Mohameda Salaha, poljskega vratarja Wojciecha Szczesnyja in mladega napadalca, ki je v prejšnji sezoni blestel pri Genoi, Iaga Falqueja, predvsem pa je pomembno, da so v Rimu ostali številni nosilci iz prejšnje sezone. Bosanski biser Miralem Pjanić, izkušeni italijanski reprezentant Daniele De Rossi in mladi belgijski vezist Radja Nainggolan. Veseli tudi vrnitev Kevina Strootmana po hudi poškodbi. Rimljani so upravičeno optimisti. Lahko legendarni Francesco Totti, ki bo kmalu dopolnil 39 let, računa na drugi naslov državnega prvaka? Nogometašu, ki je vse življenje podredil Romi, nihče ne more zameriti, če se z njim resno spogleduje.

V Milanu se bo spet igral dober nogomet

Nekje pod vrhom bi morali biti tudi oba milanska velikana in Napoli. Inter pod vodstvom Roberta Mancinija, ki je bil s tem klubom že trikrat italijanski prvak, vstopa zelo ambiciozno. Milanski navijači spremljajo veliko prenovo moštva. Prišli so Geoffrey Kondogbia, Martin Montoya, Stevan Jovetić, Joao Miranda, Jeison Murillo in Jonathan Biabiany. Tisti, ki so si jih pri Interju želeli zadržati, so bolj ali manj ostali.

Pri Milanu je lastnik Silvio Berlusconi po več sušnih letih le uslišal želje navijačev in odprl klubsko blagajno. Za okrepitve je odštel ogromno. Pripeljal je sijajna južnoameriška napadalca, Kolumbijca Carlosa Bacco in Brazilca Luiza Adriana. Poskrbel je tudi za svežo italijansko kri. Kupil je branilca Andreo Romagnolija in vezista Andreo Bertolaccija. Odšli so odsluženi veterani, kot so Michael Essien, Sulley Muntari in podobni. Navijači Napolija, ki je za zdaj doživel malo igralskih sprememb, so veseli predvsem tega, da so se znebili trenerja Rafaela Beniteza. Španca je na klopi nasledil Maurizio Sarri.

Fiorentina in Lazio bi morala biti blizu

Nekje blizu bi morala biti tudi Lazio in Fiorentina. Prvi bo, če se bo uvrstil v skupinski del lige prvakov, težko shajal, a trener Stefano Pioli je v prejšnji sezoni dokazal, da zmore in zna. Drugo bo po treh sezonah s klopi vodil nov trener. Vincenza Montello, ki ni pustil večjega pečata, je nasledil Portugalec Paulo Sousa. Firenčani so v napadu zelo močni, nekoliko slabši so v obrambi. Veliko si obetajo predvsem od golgeterja Giuseppeja Rossija, ki je imel v prejšnji sezoni nemalo težav s poškodbami.

Mirna sezona za oba Verončana?

Sredino lestvice napovedujejo številnim drugim klubom. Torino je ostal brez branilca Mattea Darmiana, ki je odšel v Manchester United. Če bo ostal še brez Nikole Maksimovića in Bruna Peresa, se utegne boriti za obstanek. Če ne bo, bi moral biti pri sredini. Sampdoria je bila v prejšnji sezoni sedma, ta dosežek bo v zaostreni konkurenci težko ponovila, a veliko slabša ne bi smela biti. Podobno velja za Genoo, ki je bila celo šesta. Tudi zato, ker ima številne novince in je dodobra prevetrila ekipo.

Pred Chievom je spet zgolj en cilj, obstanek, a v Veroni ga v zadnjih letih zlahka uresničijo, tako utegne biti tudi tokrat. Še vedno je prvo ime Sergio Pellisier. S tem izkušenim napadalcem so, čeprav je star 36 let, Verončani podpisali triletno podaljšanje pogodbe, kar je redkost. Tudi mestni tekmec Chieva, Hellas, ki ima solidno ekipo, a precej slabo obrambo, utegne biti nekje v sredini. Podobno verjetno velja tudi za Udinese, za katerim je zelo slaba sezona, a v novo vstopa z novim trenerjem (Stefano Colantuono), na novem štadionu, a s starim vodjo na igrišču. Z zimzelenim Antonijem Di Natalejem. Tudi Atalanta, ki jo bo s klopi vodil izkušeni Italijan slovenskih korenin Edy Reja, ne bi smela imeti težav z obstankom. Predvsem zato, ker je ohranila Mauricia Pinillo. Čilenca, ki je v drugi polovici pretekle sezone v črno-modrem dresu navdušil.

Oba debitanta bosta imela največ težav

Boj za obstanek? Za ohranitev mesta med najboljšim, kar ponuja italijanski klubski nogomet, naj bi se borili Empoli, ki še vedno stavi na izkušenega Massima Maccaroneja, za klub iz Toskane je zabil že 50 golov, Bologna, ki je povratnik v prvo ligo, Sassuolo, ki je veliko izgubil z odhodom Simoneja Zaze, in kluba, ki bosta sploh prvič nastopala med elito. Frosinone, ki ima v svojih vrstah res malo nogometašev z izkušnjami igranja na tako visoki ravni, in mali Carpi, katerega štadion je premajhen, zato bo domače tekme igral kar v Modeni.

Česa je zmožen Josip Iličić?

Še skok med Slovence, ki jih bo na Apeninskem polotoku tudi v novi sezoni kar nekaj, pa čeprav manj, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Na plačilnih seznamih 20 prvoligašev jih je sedem, kar šest od teh jih utegne igrati pomembne vloge. V prvi vrsti Samir Handanović, seveda. Vratar, ki bo še letos presegel mejo 300 nastopov v prvi italijanski ligi (trenutno je pri številki 294), je eden izmed najboljših, če ne celo najboljši v Italiji. Tudi v novi sezoni bo nosilec Interja, pri njem vstopa v tretjo sezono. Nič drugače kot v preteklih letih so ga poleti selili po vsej Evropi, a očitno bo ostal v Milanu. V prihodnjih tednih naj bi namreč sklenil novo pogodbo.

Josip Iličić je bil pri Fiorentini, ta je pred dvema letoma zanj odštela kar devet milijonov evrov, po slabih predstavah in sporu z navijači praktično že odpisan, a potem v zadnjem delu pretekle sezone klubsko vodstvo s številnimi zadetki prepričal, da si zasluži novo priložnost. Zdaj je motiviran in odločen, da enkrat za vselej dokaže, za kako dobrega nogometaša gre. Če bo Kranjčanu uspelo, bo krepko izboljšal strelskih izkupiček z italijanskih prvoligaških zelenic. Njegovih 31 golov pa je že tako ali tako z naskokom slovenski rekord.

Boštjan Cesar in Valter Birsa si obetata pomembni vlogi pri Chievu. Prvi je že pet let steber obrambe tega kluba, drugi je tja prišel pred letom dni, a so ga zdaj Verončani dokončno odkupili. Veliko si lahko od nove sezone obeta tudi Jasmin Kurtić. Tega pri Atalanti opevajo kot veliko okrepitev. Da utegne biti res tako, jih je Belokranjec prepričal z evrogolom na prijateljski tekmi proti angleškemu QPR. V Palermu bo v svojo drugo polno prvoligaško sezono zakorakal marljivi branilec Siniša Anđelković. V prejšnji se je izkazal. Verjamemo, da se bo tudi v tej. Njegov soigralec je tudi Aljaž Struna, a ta bo moral svoj status še utrditi.