Morda še zadnji romantik, ki je podaril srce Juventusu

Ni jih veliko nogometnih zvezdnikov, ki bi v bogati karieri izkusili skoraj vse in z reprezentanco osvajali največja tekmovanja, s klubom pa zaman naskakovali najvrednejšo evropsko lovoriko. Gianluigi Buffon, 37-letni vratar Juventusa in italijanske izbrane vrste, je eden od redkih. Zato je še lažje razumeti njegovo nedavno veselje na štadionu Santiago Bernabeu, ko je skakal od navdušenja in odmeven uspeh proslavljal z navijači. Z italijanskim prvakom se je uvrstil v finale, izločil Real Madrid in se po 12 letih čakanja znašel v privilegiranem položaju, ko je od uresničitve sanj v ligi prvakov oddaljen le še eno zmago.

Le kdo razen privržencev Barcelone mu je ne bi privoščil, ko pa je s trdim delom, plemenitim značajem, zdravo tekmovalnostjo, garaškim pristopom, treznim razmišljanjem, nesporno kakovostjo, plemenitim značajem, pogosto nadpovprečnimi posredovanji z le občasnimi nihanji in dragoceno klubsko zvestobo zaznamoval zadnji dve desetletji v svetovnem nogometu?

Ni navaden zvezdnik, ampak živa legenda

Buffon je eden od najbolj spoštovanih vratarjev tega tisočletja. Ni navaden zvezdnik, ampak živa legenda. Navijači Juventusa ga častijo kot božanstvo in se mu priklanjajo. Pri njih si je priigral toliko točk, da bi mu oprostili marsikatero napako, a bo treba na omenjeni scenarij še malce počakati, saj še vedno brani tako vrhunsko, da mu na Apeninskem polotoku še ni videti para.

Čeprav je star 37 let, je še vedno prvi vratar Azzurrov, za katere je zbral že 147 nastopov in se še ne namerava kar tako posloviti. Velja za morda zadnjega vratarskega romantika na svetu.

Le zakaj bi se poslovil, ko pa je Juventusu pomagal do novega državnega naslova in preboja v pokalni finale, Borussia Dortmund, Monaco in Real Madrid pa so ga v izločilnem delu lige prvakov skupno na šestih tekmah premagali le trikrat? Za zdaj še ne razmišlja o upokojitvi. Prav nasprotno, med vratnicama želi ostati aktiven še kar nekaj časa.

''Zakaj bi se poslovil? Igram še dobro. Poslovil se bom takrat, ko bom začutil, da ne morem več pomagati ekipi,'' je povedal po zmagi nad Monacom, proti kateremu je zaklenil vrata na obeh četrtfinalnih tekmah.

Ladja je potonila v drugo ligo, kapetan ji je ostal zvest

Zakaj ga navijači obožujejo? V Torino je prispel leta 2001 kot izjemno perspektiven vratar Parme, ki je kot najstnik že osvajal domače in evropske lovorike. Ko je prišel k Juventusu, je imel 23 let. Sprejet je bil kot kralj. Bogati klub iz prestolnice Piemonta je zanj plačal za tisto obdobje neverjetnih 45 milijonov evrov, kar ga še danes uvršča na vrh vratarskih rekorderjev.

Takoj je postal eden izmed prepoznavnih znakov stare dame in odličnih rezultatov, s katerim so se kot po tekočem traku osvajali naslovi. Ko je leta 2006, tik pred svetovnim prvenstvom v Nemčiji, izbruhnila afera Calciopoli in močno zamajala Juventusov status nedotakljivega velikana, so belo-črni morali nadaljevati pot v drugi ligi. Takrat je Buffon kot kapetan Juventusa odigral pravo kapitansko vlogo, saj ni želel zapustiti potapljajoče se ladje.

Ogromno asov se je poslovilo. Odšli so Zlatan Ibrahimović, Fabio Cannavaro, Patrick Vieira in Emerson, zvesti kapetan pa je ostal na krovu. Okrog sebe je zbral somišljenike in torinski klub hitro vrnil med najboljše. Ni ga zmotilo, ko je Juventus, zlomljen od vseh odhodov in finančnih izpadov zaradi igranja v drugi ligi, svoje rane celil še pet let, vmes ostal brez vrhunskih podvigov, nato pa šele leta 2011 znova postal prvak.

Buffon je ljubljenemu klubu, ki mu je zlezel pod kožo, ostal zvest. Čeprav so ga vabili v najboljše evropske klube in zanj ponujali bogastvo, se je najboljši italijanski vratar v dogovoru s klubskim vodstvom odločil, da bo vztrajal v Torinu.

Zmage proslavlja s solzami v očeh

Dejanje zvestobe ga je bogato nagradilo v sredo, ko je italijanski prvak izločil favorizirani madridski Real, Gigi pa je kričal od navdušenja. Podobno proslavlja skoraj vsako zmago Juventusa, tudi tisto proti veliko slabšim in manj atraktivnim tekmecem, kot so beli baletniki. Zmage proslavlja s solzami v očeh, ljudje pa ga imajo zelo radi. Že dalj časa je vzornik številnim mladim vratarjem, Juventusu pa se še ni treba ozirati po njegovemu nasledniku, saj pri 37 letih brani kot mladenič. To so nazadnje ugotovile drage okrepitve madridskega Reala, ki ga v sredo niso znale premagati iz igre.

Ko je nazadnje igral v finalu lige prvakov, to je bilo leta 2003, se zanj ni končalo dobro. V več pogledih. Juventus je na Old Traffordu na tekmi, kjer so gledalci v rednem delu in obeh podaljških spremljali šahovsko bitko brez zadetkov, ostal praznih rok po loteriji kazenskih strelov.

Bolehal je za depresijo, a se hitro pozdravil

Poraz proti Milanu, ki ga je takrat vodil njegov dober znanec Carlo Ancelotti, ga je tako potrl, da je začel bolehati za depresijo. Stanje je bilo vse slabše in slabše, pred treningi se je včasih zaklenil v avto in ga ni hotel zapustiti. Skupaj z družino so se dogovorili, da bodo poiskali strokovno pomoč.

Po šestih mesecih dela in terapij s psihologi so se na lica visokega sina nekdanje metalke diska ter dvigovalca uteži vrnili nasmehi. Da ima odlične športne gene, dokazujeta tudi njegovi sestri, ki sta oblekli državni dres italijanske odbojkarske reprezentance, ta pa spada v sam svetovni vrh. Ko je Gigi v sredo izločil madridski Real, se mu je ponudila priložnost, da bi 6. junija uresničil sanje in postal evropski prvak. Če bi se v preteklosti odločil za katerega izmed zvenečih prestopov in odhod v drug klub, bi morda že osvojil ligo prvakov, tako pa je ostal simbol Juventusa in njegovega manj uspešnega naskakovanja Evrope v zadnjem desetletju.

Devetkrat najboljši v Italiji, dvakrat ga je prehitel Handanović

Kar je Buffon za Juventus, je Steven Gerrard za Liverpool, Francesco Totti za Romo, ne nazadnje pa tudi Lionel Messi za Barcelono. Takšni so svojčas bili Paolo Maldini za Milan, Javier Zanetti za Inter, Ryan Giggs za Manchester United ... Superzvezdniki, ki so se odločili dolga leta posvetiti le enemu klubu.

Buffon je zaradi tega, ker se ni podal v tujino, izpustil priložnost, da bi že prej osvojil več evropskih lovorik. Ostal je zvest Italiji in bil kar devetkrat izbran za najboljšega vratarja serie A. Tudi v letih 2012 in 2014. Vmes mu je nadaljevanje tradicije dvakrat preprečil slovenski as Samir Handanović (2011 in 2013).

Buffon: V Berlin ne gremo kot turisti

Je pa bilo pa zato za Gianluigija še slajše, ko je z Juventusom prekrižal načrte prepotentnemu Realu in dokazal, da ''zebre'' iz Torina še vedno nekaj veljajo v evropskem nogometu.

''Presrečen sem in ponosen na svojo ekipo. Po zmagi v Torinu se v Madrid nismo prišli le branit. Vedeli smo, da bo zahtevno in da bodo težki trenutki, ki jih bo treba prebroditi, a smo tudi odigrali nekaj zelo nevarnih akcij in si priigrali lepe priložnosti. Bojevali smo se s srcem in si zaslužili finale,'' je pojasnjeval pred kamerami po zlata vrednem remiju v Madridu, kjer je razen strela Cristiana Ronalda z bele točke ustavil vse, kar se je ustaviti dalo. Podatek, da se bo finale z Barcelono igral na olimpijskem štadionu v Berlinu, je še bolj razvnel njegovo domišljijo, predvsem pa je poskrbel, da si je v misli priklical spomin na prekrasno nemško pravljico, ki jo je z Azzurri doživel leta 2006. Iz domovine, kjer se je spopadal z neprijetnostmi, na plan je pokukala tudi njegova odvisnost s športnimi stavami, se je odpravil na svetovno prvenstvo v Nemčijo in šel do konca.

Svetovnega naslova sta se takrat z Italijo veselila še dva zdajšnja Buffonova soborca pri Juventusu. To sta bila soimenjaka Andrea Pirlo in Andrea Barzagli.

''Kot da bi bilo to zapisano v zvezdah,'' se je v pogovoru za televizijsko postajo Mediaset Premium pošalil Buffon in dodal: ''V Berlin se zagotovo ne bomo odpravili kot turisti. Odigrali bomo tekmo, ki nam ogromno pomeni. Čaka nas zelo dobra ekipa, ki je v izjemni formi. Javnost nam ne pripisuje veliko možnosti, a merimo na zmago. Želimo postati evropski prvaki. Finale se ne pripeti vsak dan. Zato moramo narediti vse, da si ne bomo čez leta očitali, da nismo naredili vsega, kar bi lahko,'' poskuša prepričati soigralce in navijače Juventusa, da je na eni tekmi vse mogoče in bi lahko padla tudi mogočna Barcelona.

Če bi imel Gigi enega izmed tistih večerov, ko brani tudi nemogoče ...