Koroški nogomet še leta ne bo tam, kjer je bil nekoč

Dravograd, ki se lahko pohvali s štirimi sezonami v prvi ligi (nazadnje je bil njen član v sezoni 2003/2004) in je bil leta 2004 finalist pokalnega tekmovanja, je dandanes nosilec koroškega nogometa. Čeprav je veliko nižje, kot je bil pred desetletjem. Zdaj igra v štajerski, četrti slovenski ligi. "Delali smo tudi napake, a razlog, da smo tu, kjer smo, je predvsem v tem, da na Koroškem pač ni prave podpore za nogomet. Imamo štadion, ki je primeren za prvo ligo, tudi preostala infrastruktura je na visoki ravni, a denarja žal ni. Dokler je tako, ne moremo pričakovati, da bi bili spet med elito. Realnost je povsem drugačna," pravi Boštjan Damiš, sekretar Dravograda. Klub, ki letos praznuje 65. letnico obstoja, je še lani igral v tretji ligi, a jo samovoljno zapustil in se preselil v četrto. "Zato, ker je sistem v tretji ligi slab in kot takšen ne prinaša nobene koristi. Kakovost nogometa v tretji in četrti ligi je podobna, zato smo se zavestno odločili, da storimo korak nazaj, kar zadeva tekmovalno plat, in se preselimo v četrto ligo, v kateri imamo veliko več gledalcev in smo bolj zanimivi za okolico," je še povedal nekdanji nogometaš Maribora, Beltincev in Korotana, ki je v prvi ligi zbral 78 nastopov in zabil dva gola. Klub ima za koroške razmere odlično infrastrukturo. Dve igrišči – tudi z umetno travo – in štadion z reflektorji, ki ustreza prvoligaškim merilom. Klub se financira predvsem iz prostovoljnih prispevkov, članarine ter donatorskih in sponzorskih sredstev. Dolgov nima, v Dravogradu redno plačujejo vse obveznosti. Profesionalcev seveda ni, klub živi predvsem na račun ogromno truda ljudi, ki delajo na prostovoljni ravni in jim ni vseeno za dravograjski nogomet.

V Dravogradu poleg predsednika Željka Bilića deluje še kopica ljudi, med njimi 14 trenerjev z diplomo pro. Trener članske ekipe je stari znanec s prvoligaških zelenic Almir Sulejmanović. Poudarek dajejo predvsem lastni nogometni šoli, ki šteje kar 180 otrok in se lahko pohvali tudi s petimi reprezentanti (Žiga Rožej, Andraž Vrabič, Mitja Kramljak, Mitja Petrej in Nik Fasvald). Mladinci in kadeti Dravograda igrajo v prvi ligi, tudi mlajše selekcije so konkurenčne. "V mlajših selekcijah smo daleč najbolj uspešen koroški klub. Iz dneva v dan si prizadevamo, da bi tako ostalo in bi bili še naprej nosilci nogometa na Koroškem, zato je nogometna šola daleč največja prioriteta kluba in tako bo ostalo tudi v prihodnosti," je Damiš povedal o šoli, ki nosi ime brez dvoma najbolj znanega nogometaša, ki ga je Dravograd dal slovenskemu nogometu, nekdanjega kapetana Slovenije in strelca za do zdaj edino zmago na svetovnih prvenstvih, profesionalca angleške premierligaša Hull Cityja Roberta Korena. "Veseli smo, da je sprejel izziv in nogometni šoli posodil svoje ime. Je vpet v delo v klubu, kolikor se le da. Obveščen je o vsem, kar se dogaja, pomaga na vse mogoče načine. S poznanstvi, tudi s financiranjem. Seveda bi si želeli, da bi bil prisoten še bolj, a dokler igra, to seveda ni mogoče. Zelo smo mu hvaležni. Pa ne samo njemu, tudi Marku Šulerju in Nejcu Pečniku, ki sta prav tako naša člana. Tudi onadva sta vpeta v delovanje kluba. Sicer ne toliko, kot je Robert, a vseeno," še pravi Damiš, ki je za konec nekaj besed namenil tudi dolgoročnim ciljem kluba in vse tiste, ki sanjajo, da bi bil Dravograd spet del slovenske nogometne lige, razočaral. ''Nikoli ne reci nikoli, a trenutno ne vidim načina, kako bi lahko igrali v prvi ligi. Največ, kar lahko dosežemo, je druga liga. Za prvo v tej okolici ni denarja. Razen, seveda, če se zgodi tak scenarij, kot se je s prihodom tujih vlagateljev zgodil Gorici. Veliko bolj realen cilj je, da se bomo v petih letih vrnili v drugo ligo," je pogovor sklenil sekretar Dravograda, ki je trenutno na drugem mestu štajerske nogometne lige s tekmo in tremi točkami manj od vodilnega Fužinarja.

Kar devet sezon je Korotan neprekinjeno igral v prvi slovenski ligi, bil leta 2000 tudi v finalu pokalnega tekmovanja in leta 2002, po enajstih prvenstvenih krogih, doživel kolaps, ugasnil in zgodovino kluba začel graditi na novo. Zdaj igra v 1. MNZ Maribor, v po kakovosti petem razredu slovenskega nogometa. "Okolica je zagotovo kriva za razpad kluba, ki se je zgodil pred dobrimi desetimi leti. Je pa težko s prstom kazati na kogarkoli. Končnega epiloga, kdo je bil kriv za dogajanje leta 2002, tako ali tako nikoli ni bilo. Pomembno je, da smo začeli na novo in klub postavili na trdne noge. Z infrastrukturo in pogoji smo poskrbeli, da je zdaj stanje v klubu veliko boljše. V zadnjih treh letih smo naredili velike premike na bolje," pravi sekretar Korotana Jure Zalar. Tudi na Prevaljah poudarek dajejo predvsem nogometni šoli, v kateri vadi 110 otrok. Ta ni tako uspešna, kot je dravograjska. Le selekciji do 15 let je uspel preboj v prvo ligo, preostale so v ligah MNZ, a vseeno so z njenim delom na Prevaljah zadovoljni. "Osnovni cilj je, da člansko moštvo igralce črpa iz mlajših selekcij. To nam za zdaj uspeva. Ustvarili smo pogoje, v katerih mladi nogometaši lahko napredujejo. V preteklosti se je pogosto dogajalo, da so nas zapuščali in odhajali v Dravograd, zdaj se to ne dogaja več. V zadnjih treh letih ni odšel nihče," je še povedal Zalar in priznal: "Težava koroškega nogometa je baza igralcev, ki jo ima. Mi črpamo iz tako velikega bazena, kot ga ima Maribor samo v predmestju, a se borimo in trudimo, da smo uspešni. Mislim, da nam v veliki meri uspeva."

Predsednik Martin Potočnik, sekretar, sedem trenerjev in še nekateri ljudje, med katerimi nihče ni profesionalec, skrbijo, da klub dela brezhibno. "Pogoji za delo so odlični. Imamo nov štadion z umetno travo, novo tribuno, razsvetljavo. Zdaj bomo posodobili še klubske prostore. Dobili bomo še dve novi garderobi, kar bo zelo dobrodošlo," je še povedal Zalar in nadaljeval: "Finančno stanje kluba je stabilno. Nismo bogataši, a niti reveži ne. Nekaj denarja dobimo od občine, nekaj od sponzorjev."

Trener članske ekipe je Roman Plesec, ki je rekorder po številu prvoligaških golov in nastopov v dresu Korotana. "Večina igralcev prihaja iz naše nogometne šole in so mladi, stari do 22 let. V pretekli sezoni je bilo zraven tudi nekaj starejših nogometašev, ki pa so po tem, ko se nismo uvrstili v štajersko ligo, odšli drugam," še pravi sekretar kluba s Prevalj, kjer je obiskanost tekem tudi v najnižji ligi dokaj visoka. "Prevalje so nogometno mesto. So bile in vedno bodo. Na tekmah članov imamo vedno vsaj 200 gledalcev, kar je številka, s katero bi bil zadovoljen tudi marsikateri prvoligaš. Tudi na tekmah mlajših selekcij je vedno od 150 do 200 gledalcev," je povedal Zalar. Če bi klub igral na najvišji ravni, bi bilo obiskovalcev tekem Korotana še veliko več, a to se za zdaj še ne bo zgodilo. "Lahko bi si zastavili prvo ligo za cilj, a to še zdaleč ne bi bilo realno. Razmere, ki vladajo na Koroškem in v slovenskem nogometu nasploh, še zdaleč niso primerne za kaj takega. Vidimo, kaj se dogaja pri nas. Drugoligaši odklanjajo nastopanje v prvi ligi, Dravograd je izstopil iz tretje lige … Smo realni in vemo, kaj je naš domet. Trenutno je to štajerska liga. Več si ne upamo želeti. Vsaj za zdaj ne," je pogovor na temo Korotana sklenil Zalar.

Prve lige si ne moremo obetati, nove reprezentante si lahko

Tako torej. Na Koroškem še lep čas ne bomo spremljali prvoligaškega nogometa, a to ne pomeni, da iz te regije, v kateri nogometnega talenta nikoli ni manjkalo, ne bodo prihajali novi odlični nogometaši, mogoče tudi reprezentanti Slovenije. Korošci raje ostajajo zmerni v napovedih, delajo trdo in pošteno, so realni in dajejo poudarek delu z mladimi. "Na mladih svet stoji," so besede, ki jih pogosto ponavljamo. Tudi zato lahko v prihodnosti upamo, da bodo iz Koroške v nogometni svet zakorakali novi Koreni, Šulerji, Bezjaki, Pečniki …