Kako je nogomet v Berlinu spet postal velik hit

Čeprav prihaja iz glavnega mesta in tekme igra na tretjem največjem nogometnem objektu v Nemčiji (Olimpijski štadion sprejme nekaj več kot 74 tisoč gledalcev), se berlinska Hertha ne more pohvaliti s prav veliko uspehi. Osvojila je le dva naslova prvaka, oba imata že dolgo brado. Najboljša v Nemčiji je bila v letih 1930 in 1931, potem podobnim uspehom ni bila niti blizu. Celo več, v zadnjih letih je dvakrat celo izpadla iz prve lige.

Nazadnje v sezoni 2011/12, medtem ko se je v prejšnji sezoni izpadu ognila za las. Ob koncu je imela enako število točk kot HSV, ki je moral v dodatne kvalifikacije, in le eno več kot Freiburg, ki se je nemudoma preselil v drugo ligo. Zdaj je zgodba povsem drugačna. Po tem, ko je prvi del sezone končala s tremi zaporednimi zmagami, je Hertha celo na visokem tretjem mestu.

Da bi se lotila lova na lovoriko, je seveda nemogoče. Bayern München je premočan, še marsikateri klub iz bundeslige prav tako, a mesta, ki prinašajo Evropo, so realno dosegljiva.

Legenda, ki navdušuje že na začetku trenerske poti

Za berlinski nogometni preporod je poskrbel vsega 39-letni Madžar. Pal Dardai, igralska legenda kluba, dres Herthe je nosil kar 14 let (med letoma 1997 in 2011), je med trenerje odšel takoj po koncu nogometne pred štirimi leti. Kje drugje kot v Berlinu jo je začel.

Najprej v mlajših selekcijah, pred začetkom drugega dela prejšnje sezone pa so v vodstvu kluba sprejeli odločitev, ki je danes prav gotovo ne obžalujejo. Dardai je postal trener članske ekipe. Sprva zgolj kot začasna rešitev, a po tem, ko je Berlinčanom uspelo in so obstali med nemško elito, so z njim podpisali dolgoročnejšo pogodbo. Zdaj, nekaj mesecev pozneje, bi temu nekoč delovnemu vezistu pred nos verjetno najraje pomolili dosmrtno sodelovanje.

Če bi bili vsak dan zraven, ne bi govorili o čudežu

"Če bi bili z nami vsak dan, ne bi govorili o čudežu, ampak bi videli, da so uspehi le plod trdega dela," vsem, ki pišejo o berlinskem nogometnem čudežu, odgovarja Dardai. "Naše moštvo je praktično isto, kot je bilo v prejšnji sezoni, a igramo veliko bolje, kot smo igrali prej. To je odraz trdega dela, nič drugega," ponavlja samozavestni Madžar, ki stavi predvsem na obrambo.

V 17 prvenstvenih tekmah je Hertha prejela le 18 golov. Le Bayern, ki premočno vodi, jih je manj (osem). Napad je druga zgodba, z vsega 26 goli Berlinčani močno zaostajajo za najbolj učinkovitimi moštvi v ligi. Dobri rezultati so plod neverjetne učinkovitosti, ki jo kažejo.

Še nikoli ni bilo nikogar, ki bi bil tako učinkovit

Po nekaterih statističnih ugotovitvah v Nemčiji še nikoli ni bilo moštva, ki je bilo tako zelo učinkovito pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ima. Le pet priložnosti so pred desetimi dnevi potrebovali, da so zmagali s 4:0 v gosteh pri Darmstadtu in dosegli najvišjo jesensko zmago.

Zmage Herthe niso visoke, le pet od desetih zmag, ki jih je dosegla do zdaj, je bilo z več kot enim zadetkom razlike.

"Niso visoke, a so zaslužene. Mogoče le enkrat smo imeli srečo, da smo prišli do treh točk, ko si jih morda ne bi zaslužili," je prepričan Madžar. Hertha pod njegovim vodstvom deluje zelo zrelo in predvsem učinkovito.

Ko zabijejo prvi, zmagajo

Dejstvo je tudi to, da Berlinčani vedno, ko prvi dosežejo gol, zmagajo. V tej sezoni se je to zgodilo desetkrat, na vseh desetih tekmah so se veselili polnega izkupička. "To ni lahko, kot tudi ni lahko biti tako zelo učinkovit, a oboje ni prišlo samo od sebe. Je odraz velike samozavesti, ki jo imamo," pravi Dardai, ki ga na igrišču navdušujejo predvsem izkušena napadalca, Bosanec Vedad Ibišević in Solomon Kalou iz Slonokoščene obale, skupaj sta prispevala že 15 prvenstvenih golov, češki vezist Vladimir Darida ter mladi nemški krilni vezist Mitchell Weiser, ki je prišel iz Bayerna.

Sanjajo o velikem finalu na svojem štadionu

Da bi Berlinčani poleteli v oblake, se ne gre bati, saj trezno ugotavljajo, da so že zdaj naredili veliko več, kot so si upali pomisliti, a bodo seveda naredili vse, da nadaljujejo z dobrimi rezultati tudi v drugem delu prvenstvene sezone. Si pa upajo sanjati to, da bi šli do konca v pokalnem tekmovanju. Tam so v četrtfinalu – tako daleč od leta 1985, odkar se vsak finale igra na njihovem stadionu v Berlinu –, v katerem jih čaka drugoligaš Heidenheim.

Če bi ob koncu sezone pred svojimi navijači visoko v zrak dvignili lovoriko, ki je v 123 let trajajoči zgodovini obstoja še niso, bi bilo pravljično. No, pa saj je pravljica že to, kar jim je uspelo v zadnjih mesecih, so prepričani v Nemčiji in tudi drugje.