Kaj bi dali Zagrebčani, da bi bili kot Maribor

Nesporni vladar hrvaškega nogometa Dinamo Zagreb ima krepko višji proračun od tistega, s katerim razpolaga Maribor, da o primerjavi vrednosti obeh članskih ekip niti ne govorimo, tista hrvaškega prvaka je skorajda petkrat dražja od mariborske. A da v športu in seveda tudi v nogometu ni vse v denarju, je jasno že desetletja, dokaze dobivamo iz sezone v sezono.

Dinamo je v ligi prvakov do zdaj igral že štirikrat, največkrat od vseh klubov s področja nekdanje skupne države. Nazadnje dvakrat zapored, v sezonah 2011/12 in 2012/13. In kako so se odrezali Zagrebčani, kot jih poznamo danes? Tudi takrat se je o njih, kot o Mariborčanih zdaj, govorilo po vsej Evropi. Toda iz povsem drugačnih razlogov. Zato, ker so podirali neslavne rekorde.

Točko proslavljali, kot da bi bili evropski prvaki

Najprej so v družbi Reala, Lyona in Ajaxa leta 2011 izgubili na vseh šestih tekmah ob katastrofalni razliki v zadetkih 3:22. Prvi gol so takrat dosegli šele v tekmi petega kroga pri porazu v Madridu z 2:6.

V naslednji sezoni so bili še skorajda slabši. V konkurenci Porta, kijevskega Dinama in PSG so izgubili na prvih petih tekmah, ob tem niso zabili niti enega gola, prejeli pa so jih kar 13! Ko so si potem v zadnjem krogu pred domačimi navijači proti Ukrajincem po golu z enajstih metrov priigrali remi z 1:1, so točko proslavljali tako zavzeto, kot da bi osvojili naslov evropskega prvaka.

Maribor je torej v dveh tednih, v vsega 180 minutah udejstvovanja ob neprimerno manjših vložkih dosegel enkrat več, kot je v dveh sezonah, na 12 tekmah in v kar 1080 minutah v ligi prvakov dosegel Dinamo. Absolutnega odgovora, zakaj je tako, seveda ni, a nekaj dejstev je znanih. Predvsem to, da je Maribor veliko bolj zdrava sredina, v kateri je povezanost z navijači in okoljem verjetno kar glavna prednost.

Ravno obratno kot na Maksimirju, kjer že vrsto let traja "vojna" med veliko večino pristašev najboljšega hrvaškega kluba in zdajšnjo vodstveno garnituro na čelu s kontroverznim Zdravkom Mamićem. "Če bi jaz imel takšne navijače, bi osvojil Evropo!" je, obkrožen z novinarskimi diktafoni zavpil takoj po tekmi v Mariboru pred dvema letoma, ko si je Dinamo ravno v Ljudskem vrtu nazadnje utrl pot v ligo prvakov. In dobro je vedel, kaj govori.

V tem tisočletju le trije

In kako dosežki Maribora, ta je v njej nastopal že leta 1999 in zbral štiri točke, v družbi najboljših evropskih klubov kotirajo v konkurenci preostalih klubov iz nekdanje skupne države v formatu lige prvakov, kot ga poznamo od leta 1992? Vijoličasti so na tretjem mestu.

Največkrat, kar štirikrat je v njej nastopil prav Dinamo, a vselej izpadel v skupinskem delu tekmovanja. Še najboljši je bil v sezoni 1998/99, ko je osvojil kar osem točk in bil drugi, a takrat je v izločilne dele napredovalo le prvouvrščeno moštvo. Sezono za tem je osvojil pet točk in bil zadnji v skupini. Skupaj so Zagrebčani torej zbrali že 14 točk in odigrali 24 tekem.

Dvakrat, v sezonah 2003/04 in 2010/11, je bil član klubske evropske elite tudi beograjski Partizan in obakrat zasedel četrto mesto v skupinskem delu. Prvič s tremi, drugič je ostal brez samcate točke.

Nihče kot splitski Hajduk

Enkrat je v ligi prvakov igral tudi splitski Hajduk. Ta je tam nastopil kot prvi izmed vseh klubov s področja nekdanje skupne države. V sezoni 1994/95 je v boju z Anderlechtom, lizbonsko Benfico in Steauo iz Bukarešte osvojil šest točk (takrat je bila zmaga vredna le dve točki) in se kot edini do zdaj iz te regije prebil v izločilne dele. V četrtfinalu se je junaško boril z Ajaxom (v Splitu je bilo 0:0, v Amsterdamu je izgubil z 0:3) in častno izpadel proti klubu, ki je pozneje osvojil zadnjega izmed štirih evropskih naslovov, s katerimi se ponaša.

Če torej upoštevamo zdajšnje točkovanje, je Maribor tretji najuspešnejši klub s področja nekdanje skupne države, ko gre za ligo prvakov. In kar je najlepše, po lestvici se lahko povzpne še letos. Zakaj pa ne?