Navijači so na robu z živci, zato je srečen, da ne razume turško

Odkar je zapustil Italijo, ima na licu nasmešek. Sprva je bil spontan, zdaj je že del vsakdana, saj vse poteka tako, kot si je zamislil. Izbral ga je kultni turški klub, ki je resda v rezultatski krizi, a je zanj odštel pravo bogastvo in računa na nepregledno množico navijačev. Pravih fanatikov, kot jim rad reče. Srečuje jih v Istanbulu, v mestu, ki je zgodovino slovenskega športa obogatilo z eno od najlepših prigod. Na to so ga veliko opominjali domači novinarji. Spraševali so ga o zlatih košarkarskih rojakih, o Goranu Dragiću in Luki Dončiću, Primorec pa jim je dodal, da srčno upa, da bo Istanbul nekoč tako srečno mesto tudi zanj.

Pospešeno spoznava velemesto, prepolno presenečenj, divjih voženj s taksisti, prometnimi zamaški, kaosom in gručami turistov. V slabšo voljo ga spravlja le vremenska napoved. Čeprav živi v Turčiji, ni tako sončno, kot bi sklepali v Sloveniji. Za konec tedna bo morda celo snežilo. A to mladega Slovenca ne bo zmotilo, saj je na to navajen. Vendarle se je rodil na sončni strani Alp. Pred tremi tedni se je poslovil od Toskane. ''Oh, konec je lepih hribčkov. Zdaj sem del prometne džungle,'' se je nasmejal, ko smo ga zmotili po treningu.

Gneča ga niti ne moti. Na voljo ima klubskega voznika, z dekletom sta že našla stanovanje, dodatno pa ga krepi misel, da je podpisal pogodbo s turškim velikanom. Da ima višjo plačo in se dokazuje pred 50 tisoč navijači! Uresničil je sanje, prvič se počuti kot velik nogometni as. In to vse pri 24 letih. V takšnem razpoloženju se pripravlja na ponedeljek, ki prinaša enega od največjih izzivov, kar jih ponuja Turčija. Mestni derbi z Bešiktašem!

V dresu Fenerbahčeja je debitiral prejšnji konec tedna, a se ni veselil zmage. Foto: Instagram & Imdb Vaša selitev iz Italije v Turčijo je vrh dogajanja v slovenskem nogometu, kar zadeva zimsko prestopno obdobje. Kdaj ste izvedeli, da bi lahko nadaljevali kariero v Istanbulu?

Da se Fenerbahče zanima zame, sem prvič izvedel že v začetku decembra. A takrat ni bilo še nič konkretnega. Takrat tudi nisem vedel, kako se bo razpletlo pri Empoliju, kjer sem bil nezadovoljen s statusom v klubu. Nisem še vedel, kaj naj si mislim. Ko pa sem se po zimskem premoru vrnil v klub, sem začutil, da bi ga moral zapustiti. Padla je odločitev. Nato je prispela še konkretna ponudba iz Istanbula. Kot naročeno. Pretehtal sem stvari, se malce pozanimal pri prijateljih, predvsem Nejcu Skubicu (reprezentančni soigralec in nogometaš Konyaspora, ki igra že dalj časa v Turčiji, op. p.), potem pa se mi res ni bilo težko odločiti.

Kaj vas je najbolj prepričalo?

To, da je Fenerbahče resnični velikan. Če nisi Turek, težko dojemaš prizore, ko se na lastne oči prepričaš, kako navijači živijo za ta klub. Kakšni fanatiki so in koliko jim pomeni Fener. Potem še toliko bolj veš, da si se odločil pravilno. Zame so se zanimali tudi nekateri klubi iz Italije in Anglije, a ni bilo nič konkretnejšega. Oziroma, bolje povedano, nihče ni bil pripravljen plačati zame tako veliko kot Fenerbahče.

Pogodbo z 28-kratnim turškim prvakom je sklenil do poletja 2023. Foto: Twitter - Voranc Zakaj niste več hoteli ostati pri Empoliju? Ne nazadnje se vam je lani uresničila želja, ko ste se z ekipo ekspresno vrnili v serie A in zaigrali med najboljšimi.

Empoli je lani zamenjal trenerja, njegov naslednik pa ni več toliko računal name. To me je deloma čudilo, saj sem igral dobro. A po svoje sem tudi razumel njegovo odločitev. To sem dojel kot sporočilo, da moram iti naprej v karieri. Na koncu se mi je zgodilo odlično, saj sem izbral možnost prestopa v Turčijo.

Kaj je motilo trenerja Giuseppeja Iachinija, da vas pri Empoliju ni uvrščal v začetno enajsterico in vam ni dajal večje minutaže?

Z njim sem opravil več pogovorov, po katerih sem sprejel logično odločitev. Začutil sem, da nogometa ne doživljam na isti način kot trener. Nanj ne gledava enako. Igralca, kot sem jaz, pač ni videl v svojem sistemu. Želel je drugačne lastnosti, zaradi mene pa ni želel spreminjati sistema. Prej smo igrali tako, da sem predstavljal klasično desetko, potem pa je prestavil sistem v 3-5-2. Ni me več videl kot ofenzivno zveznega igralca, ampak me je bolj potiskal na položaj zadnjega zveznega igralca. S tem se nisem strinjal. Sprejel sem njegovo odločitev in pozimi iskal nov klub.

Ko so njegovi soigralci v četrtek gostovali v St. Peterburgu in izpadli proti Zenitu (1:3) v 1/16 finala evropske lige, je Zajc treniral v Istanbulu. Foto: Instagram & Imdb Iskali ste ga kar dolgo. Do zadnjega dneva prestopnega roka. Ni šlo hitreje?

Očitno ne. Ogromno se je dogajalo zlasti zadnji teden. Zadnja dneva sta bila sploh naporna. Najbolj sem si oddahnil, ko sem videl, da je Empoli, ki je zahteval visoko odškodnino zame, sprejel pogoje. Potem smo se s Turki hitro dogovorili. Zadnji dan prestopnega roka sem odpotoval v Istanbul. Sledila sta zdravniški pregled in podpis pogodbe. Bilo je kot v filmu. Upam, da bo tudi nadaljevanje tako pestro in lepo. Da bom dobro igral in se izkazal.

Vas ni nič zaskrbelo, da bi lahko v Turčiji naleteli na okoliščine, v katerih bi vas lahko doletele plačna nedisciplina, nezaupljivost ali kakšna druga težava, ki bi vam kvarila nogometne načrte? V preteklosti v tem delu Evrope ni manjkalo takšnih zgodb …

O tem se je veliko govorilo, zato sem hotel to čim prej preveriti. O tem sem se veliko pogovarjal s športnim direktorjem Fenerbahčeja. Vedel sem, da se zanimajo zame. Povedal mi je tudi, da so se pri njih zadeve nekoliko spremenile. Lani je prišel nov predsednik, sledile so velike spremembe. Tudi strategija kluba in delo z igralci. Začeli so z ničle in želeli takšnega igralca, kot sem jaz. Rezultati v tej sezoni resda niso najboljši (Fenerbahče je v 22 krogih zmagal le petkrat in v turškem prvenstvu zaseda zase katastrofalno 15. mesto, op. p.), a to doživljajo kot stvar procesa. Zavedajo se, da so prvič v takšnem položaju in da se bo treba kmalu pobrati na staro pot.

Fenerbahče je spomladanski evropski tekmi odigral brez Primorca, ki sploh ni bil prijavljen za nastope. Foto: Reuters

Če bi se s klubom vrnili na stara pota, bi predstavljali edinstvenega velikana turškega nogometa, znanega tudi po strastnih navijačih. Kako doživljajo neuspehe v tej sezoni?

Nič kaj dobro. Lahko potrdim, da so kar na robu z živci. Še dobro, da ne razumem turškega jezika in tako ne razumem vsega, kar me spremlja in obdaja. Vlada namreč velik pritisk. Veste, Fenerbahče je velik klub, od njega se zahtevajo najboljši rezultati. Lovorike. Zgodilo pa se je tako, da so navijači na začetku sezone zahtevali menjavo predsednika. Navijači imajo tu ogromen vpliv, tako pa so velika tudi pričakovanja. Ker imamo dobro ekipo, je realno, da bomo kmalu izplavali iz krize. Upam.

V ponedeljek se bo pomeril proti Bešiktašu, ki brani naslov. Foto: Twitter - Voranc Ste prispeli v Istanbul kot neke vrste zimski joker, ki bi lahko krivuljo rezultatov Fenerbahčeja obrnil na bolje? Čutite, da vam poskušajo naložiti na pleča takšno odgovornost, tako veliko pričakovanje navijačev? Ne nazadnje so za vas plačali 6,5 milijona evrov!

Od mene veliko pričakujejo. O tem sem se prepričal v teh treh tednih, odkar sem tukaj. Ko sem govoril s trenerjem in direktorjem, sem dobil vtis, da računajo name še kako resno. A eno so besede, drugo pa dejanja. Zdaj sem na vrsti jaz. Zdaj je naloga moja. Moram se izkazati na igrišču. Če tam nisi pravi, te hitro zamenjajo. Tako je to tukaj. Vesel sem, da bom dobil priložnost in izkusil nove izkušnje v elitnem klubu, ki bi se rad boril za prvaka. To mi tudi ustreza. Če se boriš za vrh, ti je lažje. Takrat se namreč igra nogomet po moji meri.

Je po vaši meri tudi nova plača?

Nisem je še dobil (smeh, op. p.), a verjamem, da bo prišla. Pravočasno, tako kot je dogovorjeno. Tu sem šele tri tedne, a lahko rečem, da sem s finančno platjo pogodbe zelo zadovoljen. V primerjavi z Italijo zdaj živim v nekem drugem svetu. Veliko boljšem. V Turčiji ima Fenerbahče največ navijačev. No, Fenerbahče in Galatasaray. Preostali, tudi Bešiktaš, jih imajo neprimerno manj. Tudi Istanbul Basaksehir, ki vodi na lestvici.

Fenerbahče se lahko ob velikem rivalu Galatasarayju, s katerim uprizarjata veliki derbi azijsko-evropskega dela Istanbula, pohvali z največjim številom navijačev v Turčiji. Foto: Reuters

Je vodilni prvoligaš iz Istanbula, za katerega igrajo številna slavna nogometna imena (Robinho, Emmanuel Adebayor, Demba Ba, Eljero Elia, Gökhan Inler, Arda Turan, Emre Belözoglu, Gael Clichy, Edin Višća, Serdar Tasci in drugi), resnično projekt predsednika Turčije Recepa Erdogana?

Pri Basaksehirju dobro delajo in vlečejo pametne poteze. Na njihovi strani je resnično tudi predsednik Erdogan. Imajo veliko denarja, nimajo pa takšnih navijačev, kot jih imamo ni. Tega sploh ni mogoče primerjati. Po tej plati sem pri velikanu.

Se počutite kot rock zvezdnik?

To ravno ne, se pa po moje prvič v karieri počutim kot nogometaš. Kot nogometaš v pravem pomenu besede. To, kako te dojemajo ljudje, če si nogometaš Fenerbahčeja, je nekaj posebnega. Igrati na stadionu, pred takim občinstvom … Vsak bi si želel igrati v takem klubu, pred tako strastnimi navijači. To je težko dojeti. To vzdušje moraš izkusiti.

Fenerbahče je v tej sezoni v domačem prvenstvu zmagal le petkrat. Foto: Reuters Sprva, ko ste prispeli, niste dobili priložnosti za nastop. Prvič ste zaigrali šele na tretji tekmi.

V Istanbul sem prispel le dan pred prvo tekmo, zato nisem bil niti na klopi. Pričakovano. Na naslednji tekmi sem imel smolo, saj smo hitro dobili rdeči karton, nato pa še enega. Trener je zaradi tega bolj zaprl tekmo. Potem se je zgodilo, da me v klubu sploh niso registrirali za nastop v Evropi. Pravzaprav so me nameravali, a so imeli nepričakovane težave zaradi številnih poškodovanih branilcev. Ker lahko pozimi registriraš le tri novince, hoteli pa so Victorja Mosesa, zadnjega zveznega igralca in mene, so nato spremenili načrte. Namesto mene so izbrali branilca.

Vam je kaj žal, da niste igrali na evropskih tekmah?

Škoda, da se je tako zgodilo, a tako je pač v nogometu.

Trener Ersun Yanal ima zahtevno nalogo, saj se Fenerbahče nevarno spogleduje z izpadom v drugo ligo. Foto: Reuters Ste pa nato v prvenstvu vendarle zaigrali. Prejšnjo soboto ste se pomerili s Konyasporjem, a po tekmi, na kateri ste zaigrali od prve minute, niste bili preveč zadovoljni, saj ste ostali brez tako želene zmage (1:1).

Ko se je začela tekma, sem bil navdušen. Noro je, noro! Vsako tekmo je razprodan stadion, zbere se 50 tisoč ljudi. Vsaka tekma je, kot da bi igral finale lige prvakov. Navijači navijajo od prve do zadnje sekunde. Zato mi je žal, da nismo zmagali.

Kar pa zadeva mojo igro, sem bil s svojim nastopom zelo zadovoljen. Nisem odigral slabo, imel sem dve priložnosti. S trenerjem sva se hitro razumela o nogometnih stvareh, začutil sem njegovo zaupanje. Imel sem dober občutek, ker si vsi v klubu želijo, da dobro začneš zgodbo v tem dresu. Odigral sem 63 minut, nato pa zapustil igro. Poznalo se je, da sem bil tri tedne brez tekem. Zdaj se pripravljam na novo tekmo. Na gostovanje pri Bešiktašu.

To bo za vas prvi veliki turški derbi. So v Istanbulu že prisotne provokacije?

Se že dogajajo po mestu, verjetno pa jih bo več še za konec tedna, ker igramo v ponedeljek. Pričakujem, da bo vroče, nepozabno in noro. Bomo videli, komaj čakam.

Navijači Fenerbahčeja komaj čakajo na ponedeljkov vroči derbi proti Bešiktašu. Foto: Reuters

Ko v Sloveniji v zadnjih mesecih prebiraš športne novice, ga skoraj ni dneva, ko ne bi naletel na Zajca. Če ne na vas, pa na smučarskega skakalca Timija, ki ga v kratkem čakajo izzivi na svetovnem prvenstvu. Glede na to, da je Slovenija majhna, ni izključena možnost, da sta v sorodu.

Ne, to pa ne (smeh, op. p.). Zagotovo. Sem pa spremljal njegove dosežke in mu čestitam za prvo zmago.

Miha Zajc je navdušen nad življenjem v Istanbulu. Foto: Pixabay Turčija je bila v zadnjih tednih zelo iskana, kar zadeva slovenske nogometaše. Tu so se pripravljali kar štirje klubi Prve lige Telekom Slovenije, med njimi tudi dva vaša nekdanja (Celje in Olimpija). V Turčijo pa se je odpravil na delo v tujini celo nekdanji smučarski skakalni as Primož Peterka!

Res? Tega pa nisem vedel. V zadnjem obdobju malce slabše sledim dogajanju v Sloveniji, saj sem moral tukaj opraviti veliko stvari. Tri tedne me je spremljala "norišnica", zaradi tega tudi nisem mogel obiskati nobenega izmed slovenskih klubov na pripravah v Antalyi, zdaj pa sem se počasi že ustalil.

Je podobno, kot da bi živeli v eni izmed turških telenovel, ki so v zadnjem času del nepogrešljive ponudbe številnih televizijskih hiš v Sloveniji?

Moram priznati, da sem si življenje v Istanbulu predstavljal precej drugače. Pozitivno sem presenečen, očaran. To je precej evropsko in odprto mesto. In zelo veliko. Ko sem se na začetku pogovarjal z nekaterimi, sem začutil, da je mogoče v medijih zgrešena predstava o Turčiji. O Istanbulu. O tem, da je blizu Sirija in da je zaradi tega na cestah veliko policistov in vojakov. Kar sploh ni res. Sam tega že nisem čutil.

Nimate tudi nobenih težav z navijači?

Kje pa. Navijači so vročekrvni, a v pozitivnem smislu. Ni se jih treba bati. Vse je nekako na robu, zelo glasno in polno energije, huliganskih izpadov pa ni. Prava veličina Fenerbahčeja se vidi takrat, ko gremo na gostovanja. Tam so stadioni vedno razprodani.

Srčno si želi, da bi kmalu dokazal navijačev, kako je iz pravega testa. Foto: Reuters

Upajmo, da bodo razprodani tudi stadioni, ko se bodo začele kvalifikacije za Euro 2020. Ste bili s selektorjem Matjažem Kekom, ki prisega na čisto komunikacijo, že kaj v stiku, odkar ste prestopili v Fenerbahče?

S selektorjem sva se slišala, takoj ko sem podpisal za Fenerbahče. Malce sva klepetala. Čestital mi je za prestop. Dal mi je vedeti, da razume položaj in je vesel zame. Opravila sva lep, prijeten telefonski pogovor. Mislim, da bo med nami vedno vladala odprta komunikacija. Je velik strokovnjak in ve, kako se streže tem stvarem.

Lani je bil v slovenskem državnem dresu prvi strelec reprezentance. Foto: Vid Ponikvar Lani ste bili najboljši strelec reprezentance, svojevrstni naravni naslednik Valterja Birse. Se ne bojite, da prihodnji mesec ne bi prišli v poštev, ker po menjavi kluba še ne igrate redno?

Tudi o tem je tekla beseda. S selektorjem sva opravila lep pogovor. In dal mi je vedeti, da razume položaj.

Uvodno kvalifikacijsko dejanje v Izraelu bo na sporedu že čez slab mesec, 21. marca!

O tej tekmi še ne razmišljam, ker sem povsem osredotočen na klub. Želim se ustaliti v klubu, začeti igrati redno. Potem pa sem prepričan, da mi bodo kmalu začele uhajati misli k reprezentanci. Na začetek novega ciklusa.

Do kod lahko seže Slovenija v družbi Poljske, Avstrije, Izraela, Makedonije in Latvije?

Pot do Eura 2020 je dolga. Ne bi bilo slabo, seveda ne, če bi se uvrstili na veliko tekmovanje, a bo treba odigrati veliko dobrih tekem, hkrati pa imeti še veliko sreče.

Prihodnji mesec se boste v slačilnici končno družili tudi z Janom Oblakom.

Krasno je, ko imaš v ekipi soigralca takšnega kova. To je dobro za vse. Za Slovenijo. Veselim se že snidenja.

V klubu imate le enega soigralca z območja nekdanje Jugoslavije, za nameček pa prihaja iz Makedonije, ki bo v kvalifikacijah že 24. marca gostovala v Ljubljani. To je 19-letni Makedonec Elif Elmas.

Ko sem ga spoznal, me je že napadel z vprašanjem o reprezentanci. Takoj je vedel, da bova igrala drug proti drugemu. Zanimivo bo. Rekel mi je, da imajo mlado ekipo z dobrimi igralci. Ima 19 let, a je že zelo kakovosten. Zna tudi malce srbsko. V prejšnjem klubu sem bil navajen, da je bilo več soigralcev iz nekdanje Jugoslavije, tukaj pa je le on. A mi še zdaleč ni hudega.

It is more than football team. 💙💛#Fenerbahçe pic.twitter.com/zHo7MS7Ijb

— Miha Zajc (@mihazajc21) February 8, 2019

Veliko se družim tako s Špancem Robertom Soldadom kot tudi s Slovakom Martinom Škrtelom. Zadnji dan prestopnega roka sem prišel z nekdanjim članom Chelsea Victorjem Mosesom. Tudi z njim sem veliko skupaj. Vsi v klubu so me dobro sprejeli. Vedo, kako je, ko prideš v nov klub. Imam krasne soigralce.