Rok Plestenjak

Torek,
27. 10. 2015,
23.11

Osveženo pred

3 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Andrij Pjatov Samir Handanović slovenska nogometna reprezentanca

Torek, 27. 10. 2015, 23.11

3 leta, 1 mesec

Druži ju več, kot bi si marsikdo mislil

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V dodatnih kvalifikacijah za EP 2016 se bosta udarila Andrij Pjatov in Samir Handanović. Sta prva vratarja Ukrajine in Slovenije. Druži ju več skupnih lastnosti, kot bi si marsikdo mislil.

Ukrajina in Slovenija bosta 14. in 17. novembra lovili zadnji vlak za evropsko prvenstvo 2016. Obračunali bosta v dodatnih kvalifikacijah, lepote zaključnega turnirja v Franciji pa bo lahko občutil le zmagovalec. Ogromna odgovornost bo na plečih vratarjev.

V dodatnih kvalifikacijah se igrata le dve tekmi, zato možnosti za popravni izpit ni veliko. Vsaka nepotrebna napaka bi lahko drago stala izbrano vrsto, saj bi lahko zaradi nje ostala brez velikega tekmovanja, zato bosta vratarja deležna ogromne pozornosti.

Selektorja najbolj zaupata Andriju Pjatovu in Samirju Handanovića, ki sta v svojih državah zelo spoštovana vratarja, cenijo pa ju tudi v tujini. Sarmo imajo najbolj radi na Apeninskem polotoku, kjer je bil že večkrat izbran za najboljšega vratarja v serie A, Pjatov pa nima dostojnega tekmeca na svojem igralnem položaju v ukrajinskem prvenstvu.

Vratarja se bosta sredi novembra pomerila v Lvovu in Mariboru, zanimivo pa je, da ju druži več skupnih lastnosti, ko bi si marsikdo mislil. Oba sta stara 31 let, Pjatov pa je od slovenske hobotnice starejši le 17 dni. Tako se bosta pomerila vrstnika, ki bosta kmalu dočakala jubilejni nastop v državnem dresu. Sarma je do zdaj zbral 79, Pjatov pa 59 nastopov, tako da bosta že na srečanju v Lvovu pozdravila okroglo številko.

Eden v Sovjetski zvezi, drugi v Jugoslaviji

Oba sta bila rojena v državi, ki ne obstaja več. Pjatov se je rodil v Sovjetski zvezi, Handanović pa v Jugoslaviji. Pisalo se je leto 1984, ko je Francija gostila zadnje evropsko prvenstvo v nogometu, zdaj pa bi se rada oba uvrstila na Euro 2016 v deželi galskih petelinov, a se bodo vrata odprla le enemu. Tistemu, ki bo prejel manj zadetkov. V zadnjem času jih nista prejemala veliko, zlasti v klubskem dresu. Pjatov je moral na zadnjih štirih tekmah s Šahtarjem po žogo v mrežo le enkrat, podobno velja tudi za Handanovića. V serie A ga je na zadnjih štirih tekmah premagal le napadalec Palerma Alberto Gilardino.

Handanović močnejši strup za izvajalce kazenskih strelov

Izvajalci kazenskih strelov ju niso veseli, sploh Handanovića, ki velja za enega najboljših specialistov na področju branjenja strelov z bele točke. V članski karieri jih je ubranil že 33. V tej sezoni še nobenega, v prejšnji pa v serie A kar štiri. To ni njegov rekord, v sezoni 2010/11 jih je ubranil kar šest.

V nekem trenutku se je lahko pohvalil s podvigom, da je od zadnjih osmih 11-metrovk prejel le en zadetek. V tem obdobju je ubranil kar šest zaporednih strelov z bele točke, kar je odmevalo po vsem svetu. V prejšnji sezoni se je med njegovimi žrtvami znašel tudi Jevgen Konopljanka. Ukrajinski zvezdnik je takrat branil barve Dnipra in se v ligi Europa pomeril z Interjem, Ljubljančan pa mu je preprečil, da bi zatresel njegovo mrežo z bele točke. Samir je ubranil 33 kazenskih strelov, izvajalci pa so ga premagali 54-krat. Zadnji, ki ga je prelisičil, je bil njegov rojak in reprezentančni soigralec Josip Iličić (Fiorentina) na nedavnem derbiju italijanskega prvenstva.

Med vratarje, ki radi ustavljajo enajstmetrovke, spada tudi Pjatov. V zadnjem desetletju jih je ubranil 13. Šest v ukrajinskem prvenstvu, tri v dresu reprezentance, dve v ligi prvakov … Nazadnje je bil uspešen pred dvema tednoma, ko je na Švedskem v ligi prvakov prekrižal načrte napadalcu Malmöja Nikoli Djurdjiću. Ubranil jih je 13, prejel pa 27 zadetkov. Njegova uspešnost je tako 32,5-odstotna, Handanović pa je še boljši (37,9-odstotna uspešnost).

Oba sta branila na enem velikem tekmovanju

Pjatov se je pred 31 leti rodil v Kirovogradu, ukrajinskem mestu, ki ima podobno število prebivalcev kot Ljubljana (okrog 240 tisoč). Kariero je začel pri klubu Artemida iz Kirovograda, ki ne nastopa v najvišjem razredu. Podobno velja za Sarmo, ki je tako kot še marsikateri slovenski reprezentant prve nogometne korake spoznal na Kodeljevem pri Slovanu.

Handanović je v karieri zamenjal kar nekaj klubov. Udinese ga je v obdobju, ko si je v Italiji še nabiral izkušnje, posodil trem klubom (Treviso, Rimini, Lazio), Pjatov pa se je po petih sezonah pri Vorskli iz Poltave preselil v vrste Šahtarja in postal njegov prvi vratar, hkrati pa tudi prvi vratar ukrajinske reprezentance. Z njo je nastopil na evropskem prvenstvu leta 2012, ki je potekalo tudi na tleh njegove domovine. Izpadel je po skupinskem delu.

Handanović je Sloveniji pomagal do nastopa na svetovnem prvenstvu leta 2010, ko je objokoval nesrečni izpad po prvem delu, čeprav je Slovenija osvojila štiri točke. Tako sta oba vratarja branila na enem velikem tekmovanju, Pjatov pa se je udeležil tudi SP 2006 v Nemčiji, kjer pa kot 21-letni vratar Vorskle ni prejel priložnosti za nastop in na vseh tekmah ostal na klopi.

Ljubljančan še čaka na prvo lovoriko, Ukrajinec osvojil tudi evropsko

Največja razlika med Andrijem in Samirjem je seznam klubskih lovorik, ki sta jih osvojila. Ukrajinec jih je s Šahtarjem osvojil že 17, med njimi tudi evropsko, Slovenec pa še vedno čaka na prvo.

Handanović je pri Domžalah, Zagorju, Udineseju, Laziu, Riminiju, Trevisu in Interju zaman čakal na trofejo. Z modro-črnimi na San Siru ni dočakal niti nastopa v ligi prvakov, ki je postal v življenju Pjatova že skoraj vsakoletna praksa. Milanski velikan v zadnjih sezonah, ko mu je med vratnicama pomagal Ljubljančan, ni segal visoko in ostajal brez mest, ki vodijo v ligo prvakov. Tako še ni nastopil v tekmovanju, v katerem bi si glede na nesporno kakovost in večletno vrhunsko formo zaslužil nastopiti.

Šahtar, delodajalec najboljšega ukrajinskega vratarja, takšnih rezultatskih nihanj kot jih ima Inter, ni vajen, saj je v zadnjem desetletju na samem vrhu ali pa tik pod njim. Moštvo iz Donecka je osvojilo tudi pokal UEFA (2009) in se v zgodovino zapisalo kot zadnje, ki je zmagalo v tekmovanju, danes znanem kot liga Europa.

In še ena razlika je. Handanović se v zadnjih letih ne pogovarja s slovenskimi novinarji, Pjatov pa ostaja na voljo za izjave. V Ukrajini je popravil že veliko rekordov nekdanjega slavnega rojaka Oleksandra Šovkovskega, ki ga je leta 1999 z znamenitim golom z ogromne razdalje ponižal Milenko Ačimović. Bo spektakularen zadetek katerega izmed slovenskih igralcev zaznamoval tudi Pjatova?