Ponedeljek, 10. 7. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
Nemanja Maksimović
Dečko za sto milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
"Brez Luke Elsnerja in Domžal danes ne bi bil tukaj, kjer sem," pravi 22-letni Nemanja Maksimović, po novem nogometaš velike Valencie, ki je pred dvema letoma igral za Domžale. Danes je eden vidnejših članov morda najbolj nadarjenega rodu svetovnega nogometa, članski srbski reprezentant in dečko, za katerega številni pravijo, da lahko v nekaj letih postane zvezdnik svetovnega kova.
To je mladenič, ki ga mnogi čez nekaj let vidijo med vidnejšimi člani svetovne igralske nogometne elite. Glede na to, kako mlad je in kaj vse je že dosegel, upravičeno. Tega se očitno zavedajo tudi pri Valencii, pri kateri so z njim podpisali petletno pogodbo in v njo vpisali odkupno klavzulo v višini neverjetnih sto milijonov evrov.
Če bo čez nekaj let res upravičil visoka pričakovanja, bo največja reklama Domžal. S tem bi rumeni družini, kot si pravijo na štadionu ob Kamniški Bistrici, prinesel še veliko koristi. Prav v njej je zdajšnji nogometaš pred manj kot štirimi leti naredil preskok na člansko raven. O tem pozneje.
V pogodbi ima stomilijonsko klavzulo, zaradi katere bo na očeh
Z Valencio je podpisal petletno pogodbo.
Za začetek malo o prvih dneh, ki jih je preživel v Valencii. Pri šestkratnem španskem prvaku, ki je dvakrat igral v finalu lige prvakov ter osvojil dve evropski lovoriki, pokal Uefa 2004 in pokal pokalnih zmagovalcev 1980, je ob njegovi predstavitvi mrgolelo novinarskih mikrofonov in televizijskih kamer. Tako kot se za okrepitev kluba, za katerega navija morje navijačev, spodobi.
"Res se vidi, da sem prišel v velik klub. Vesel sem in ponosen, da sem postal nogometaš Valencie, ki spada v sam vrh španskega nogometa. Zdaj moram narediti vse, da upravičim zaupanje, se dokažem in si izborim mesto v ekipi," pravi Nemanja Maksimović, novopečeni nogometaš Valencie. Ta je v zadnjih dveh sezonah razočarala in dvakrat pristala na 17. mestu, a se namerava z novim trenerjem Marcelinom Garcio Toralom kmalu vrniti na vrh.
"Ekipa je nekoliko prevetrena, imamo novega trenerja, zato bomo vsi začeli z ničle in se skušali dokazati. Verjamem, da bom igral, a zagotovil za to seveda nimam in jih ne morem imeti. Upam, da bom že v prvih mesecih dokazal, kaj znam. Pripravljen sem na izziv," pravi mladi nogometaš, ki se najbolje znajde na sredini igrišča. Stomilijonsko klavzulo, ki jo ima v pogodbi z Valencio in zaradi katere bo še bolj na očeh navijačev Valencie, vidi kot velik plus.
Dogovoril se je že v začetku leta, zato pol leta ni igral
Član Valencie je postal 1. julija.
"Seveda zdaj navijači Valencie, ki so fantastični, od mene pričakujejo veliko, a sem ponosen na to. To je dokaz, da imajo pri Valencii z mano velike načrte. Pritisk bo velik, a s tem nikoli nisem imel težav," je povedal Maksimović, ki je v Valencio prišel iz Astane in bil z njo dogovorjen že v začetku leta. Zaradi tega v drugi polovici letošnjega leta v Kazahstanu, kjer je v sezoni 2015/16 igrali v ligi prvakov, sploh ni nastopal.
"Prvi stiki z Valencio so bili že novembra lani. Ko je potrkala na moja vrata, sem se odločil, da si želim tja. Z Astano nisem želel podaljšati pogodbe, to, da bi že januarja odšel v Španijo, se ni izšlo in počakal sem na iztek pogodbe. V tem času v Kazahstanu nisem igral, kar je razumljivo, saj so v klubu gradili ekipo za naskok na ligo prvakov, a do mene so bili zelo pošteni. Lahko sem treniral s prvo ekipo in bil polnopravni član kluba, zaradi česar sem jim zelo hvaležen," pravi nogometaš, ki je pred letom in pol debitiral tudi v članski reprezentanci Srbije, za katero je do zdaj zbral tri nastope. Če bi v klubu v prejšnji sezoni igral, bi jih imel zagotovo nekaj več.
"V Valencii so me sprejeli sijajno. Od novih soigralcev do ljudi v klubu in tudi navijači. Klub je sijajen, mesto mi je všeč, kar sem že vedel, saj sem bil tukaj pred dvema letoma na dopustu z dekletom, tako da je vse v najlepšem redu. Zdaj se moram res dokazati," pravi mladenič, za katerega v tej zgodbi denar ne igra pomembne vloge. "Zelo dobro sem zaslužil že v Kazahstanu, zdaj bom še več, a to ni najpomembnejše. Pomembno je le, da začnem igrati in to počnem dobro," je razkril edino misel, ki jo bo imel v glavi v prihodnjih tednih, mesecih.
Zabil je gol za naslov svetovnega prvaka
Zabil je gol v finalu svetovnega prvenstva.
Maksimović ima za sabo kar nekaj sijajnih nogometnih izkušenj. Za Astano je v sezoni 2015/16 odigral pet tekem od prve do zadnje minute v ligi prvakov in igrišče kar štirikrat zapustil neporažen. Nastopil je, ko so Kazahstanci remizirali proti Atleticu Madridu, Benfici in dvakrat Galatasarayu.
Še veliko bolj sladki so njegovi spomini na nastope v reprezentančnem dresu. S Srbijo je na evropskem prvenstvu do 19 let leta 2013 postal prvak. V Litvi je na štirih od petih tekem igral vseh 90 minut. Tudi v polfinalu in v velikem finalu proti Franciji (1:0).
Še bolj ponosen je lahko na nastop na svetovnem prvenstvu do 20 let leta 2015 na Novi Zelandiji. Tam je za Srbijo odigral kar 750 minut na sedmih tekmah - od osmine finala do konca so Srbi trikrat napredovali po podaljških in enkrat celo po enajstmetrovkah -, vrhunec pa dočakal v finalu proti Braziliji, ko je v 118. minuti dosegel gol za naslov svetovnih prvakov. Vlogo junaka velikega finala je potrdil s podajo za prvi gol Srbov.
Zlatka Zahovića se ne spomni, rad bi bil kot Predrag Mijatović
"Želim si postati naslednji srbski nogometaš, ki bo v Valencii pustil pečat," je mladi srbski as razkril cilj, ki ga ima. Na kultnem štadionu Mestalla se seveda še kako dobro spomnijo Predraga Mijatovića, Miroslava Đukića, nekateri morda tudi Nikole Žigića. Srbskih nogometašev, ki so pred leti igrali tam.
Se Maksimović morda spomni Zlatka Zahovića, edinega slovenskega nogometaša v zgodovini Valencie. "Ne, njegovih tekem v dresu Valencie nisem spremljal, saj sem bil premlad, a seveda vem, da je bil zelo dober nogometaš," je povedal o enem najboljših slovenskih nogometašev vseh časov, ki je v Valencii igral v sezoni 2000/01.
V Španijo je prišel iz Astane, za katero je odigral 75 tekem in dosegel 12 golov.
Domžale so ga rešile in mu omogočile, da je danes tukaj
A bolj kot zaradi Zahovića se Slovenije spominja zaradi Domžal, iz katerih je februarja 2015 za rekordna dva milijona evrov odšel v Astano. "Luki Elsnerju, ki mi je prvi ponudil priložnost in je odličen trener, bom večno hvaležen. Njemu, Stanetu Oražmu, Mateju Oražmu in vsem v klubu, na katere imam najlepše spomine. V letu in pol, kolikor sem preživel v Domžalah, sem postal veliko boljši nogometaš in zrasel kot človek," se je Domžalam zahvalil Maksimović, ki je še vedno v stikih s številnimi nogometaši, s katerimi je tam igral.
"Ob podpisu pogodbe z Valencio so mi čestitali številni, tudi Elsner. To je klub, ki mi je po težkem obdobju pri Crveni zvezdi, za katero zaradi spora z vodstvom kluba pol leta nisem igral, omogočil, da sem tukaj, kjer sem danes," je povedal. Priznal je, da se je v Sloveniji, odkar je odšel, za zdaj ustavil le enkrat, saj ne najde časa, a svoj nekdanji klub redno spremlja.
Snubili so ga tudi Slovenci
Za Srbijo je debitiral marca lani.
Maksimovića, ki je v mlajših reprezentančnih selekcijah zbral kar 49 nastopov in bil eden vidnejših posameznikov velikih uspehov Srbije, so pred časom, še preden je zaigral za člansko izbrano vrsto, snubili tudi na Nogometni zvezi Slovenije. Poizvedovali so, ali bi bil pripravljen obleči slovenski dres.
"To se je res zgodilo, a bolj kot z mano so navezali stik z mojim menedžerjem. A ne glede na vse in na to, da zelo spoštujem Slovenijo, za kaj takega niso obstajale niti najmanjše možnosti. Rojen sem v Srbiji, tam sem odrasel in nikoli ne bi igral za nikogar drugega," je pošteno priznal nogometaš, ki bi v prihodnosti lahko postal edem od nosilcev igre srbske reprezentance.
Ta je na velikem tekmovanju nazadnje nastopila leta 2010, in sicer na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Zdaj ji gre odlično in je vodilna v skupini D kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Rusiji. "Vsi v Srbiji, ki živijo za nogomet, si želijo, da bi prišli na svetovno prvenstvo. Nogometaši želimo razveseliti svoj narod. Mislim, da nam bo uspelo. Reprezentanca se vrača tja, kamor spada. V mladih selekcijah smo dokazali, da smo še kako dobri nogometaši. Zdaj moramo to potrditi tudi na najvišji ravni," se je reprezentančne teme v Srbiji z optimizmom lotil Maksimović.
Domžale so sijajen klub za mlade nogometaše
"Vesel sem, da gre Domžalam dobro in da dokazujejo, da je to klub, v katerem nogometaši lahko uživajo v dobrem delu ob odličnih pogojih za razvoj. Domžale so sijajen klub za mladega nogometaša. Nanje bom imel vedno najlepše spomine. Želim jim čim več uspehov v Evropi, v kateri stiskam pesti zanje. Verjamem, da lahko pridejo še zelo daleč, kar so dokazale tudi lani. Zakaj ne kar v ligo Europa, da potem pridem na eno izmed tekem in obiščem stare prijatelje?" se nogometaš, ki je za Domžale odigral 30 tekem v vseh tekmovanjih in dosegel štiri gole, spogleduje z dosežkom, o katerem sanja vsak slovenski klub. Do zdaj je to uspelo le Mariboru.
Član Domžal je bil od septembra 2013 do februarja 2015.
"Delo, delo in delo. Če si deloven in pošten, se to prej ali slej obrestuje," je ob koncu telefonskega pogovora, potem ko si je sredi napornega urnika v Španiji vzel nekaj časa za vas in nas, poslal sporočilo vsem mladim domžalskim nogometašem, ki sanjajo o tem, da bi nekoč igrali proti Barceloni, Real Madridu, Atleticu Madridu … Proti Lionelu Messiju, Neymarju, Cristianu Ronaldu, Luki Modriću, Antoinu Griezmannu in seveda Janu Oblaku.
