Petek, 1. 12. 2017, 4.00
6 let, 11 mesecev
Valencia je hit
Španija spet trepeta, zbudili so se netopirji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,05
1
Valencia je po nekaj letih spet v vrhu španskega prvenstva in je pravi hit tamkajšnjega nogometa. Kaj se je zgodilo, da so na Mestalli, kjer domujejo netopirji, spet nasmejani in optimistični? Nekateri celo tako zelo, da sanjajo o naslovu španskega prvaka.
Marcelino je z Valencio hit.
"Od prvega dne, od prvega treninga sem začutil, da je v zraku nekaj novega. Ne vem, kaj. Nekaj. Ne samo on, tudi njegovi sodelavci. Način, kako smo trenirali, način, kako so videli nogomet, kako so delali, nas pripravljali na tekme. Bilo je nekaj novega, nekaj dobrega," se kapetan Valencie Dani Parejo spominja vročega letošnjega poletja, ko je Valencia dobila novega trenerja Marcelina, že 13. v zadnjih petih letih.
Odkar je maja leta 2014 velikana z Mestalle prevzel singapurski bogataš Peter Lim, se jih je na klopi netopirjev zvrstilo kar osem.
Pri Valencii so poskušali s Juanom Antonijem Pizzijem, Nunom Espiritom Santom, tudi z legendarnim nekdanjim angleškim nogometašem Garyjem Nevillom, ki je po neuspeli preizkušnji dejal, da nikoli več ne bo trener, pa s Pakom Ayestaranom, Vorom in ne nazadnje tudi z uspešnim italijanskim trenerjem Cesarejem Prandellijem.
Ni šlo. Klub, ki je v novem tisočletju dvakrat igral v finalu lige prvakov, osvojil dve evropski lovoriki (pokal UEFA in evropski superpokal) ter ob tem dvakrat "zmotil" prevlado Reala oziroma Barcelone v španskem prvenstvu - prvak je postal v letih 2002 in 2004 -, je bil v zadnjih letih daleč od dosežkov, s katerimi se je zapisal v srca marsikaterega navijača po svetu. Tudi v Sloveniji, kjer so netopirje nekateri vzljubili zaradi Zlatka Zahovića.
Na Zlatka Zahovića nimajo lepih spominov
Zlatko Zahović v dresu Valencie.
Zlatko Zahović je v Valencio kot velika okrepitev prišel pred začetkom sezone 2000/01 za osem milijonov evrov iz grškega Olympacosa.
Toda na Mestalli nanj nimajo najlepših spominov, saj se v ekipi, ki je bila takrat med najboljšimi Evropi, ni najbolje znašel.
Odigral je 25 tekem v vseh tekmovanjih in dosegel štiri gole, še najbolj pa se je v spomin vtisnil z ne najbolj posrečenim nastopom v finalu lige prvakov.
V velikem finalu je v Milanu proti Bayernu na igrišče prišel sredi drugega polčasa in malo po prihodu v igro zapravil veliko priložnost. Po tem je - tekma je bila odločena šele po enajstmetrovkah - zapravil še strel z bele točke in bil tragični junak večera, v katerem je Valencia še drugič v dveh letih izgubila v finalu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja.
Po prihodu tujega kapitala se je začel zdrs
Prav po prihodu tujega kapitala v klub se je začel zdrs Valencie navzdol. V zadnjih dveh sezonah prve španske lige je bila šele 12., kar je najslabša uvrstitev Valencie po daljnem letu 1988, ko je bila 13. Vsekakor velik udarec za klub, ki je v tem tisočletju vajen razvrščanja na mesta pri vrhu. Kar sedemkrat je bil namreč ob koncu sezone med najboljšimi tremi. Zgodili sta se mu tudi dve sezoni brez evropskih tekmovanj. Nekaj, kar so na Mestalli nazadnje izkusili leta 1995.
52-letni španski trener je na klop velikana z Mestalle sedel letos poleti.
Ko je poleti na klop kluba sedel Marcelinho, med navijači ni bilo prav veliko razlogov za zadovoljstvo. "Kako bo uspelo njemu, če v zadnjih letih ni nikomur? Tudi trenerjem zvenečega imena ne," so si govorili nekateri med njimi, a tisti, ki so si vzeli malce več časa in se sprehodili skozi življenjepis tega 52-letnega Asturijca, so zagotovo dobili vsaj kanček upanja, da bo tokrat morda drugače.
Že pred leti je v zadrego spravil slovitega Fabia Capella
Nekdanji nogometaš Sportinga Gijona, ki je trenersko pot začel pri lokalnem Lealtadu in se potem kalil tudi najprej v B-ekipi in potem še prvi ekipi tamkajšnjega Sportinga, je nase prvič opozoril kot trener Recreativa Huelve. Iz druge lige ga je popeljal do zgodovinskega osmega mesta v prvi španski ligi v sezoni 2006/07.
Še bolj kot z osmim mestom je takrat nase opozoril, ko je na Santiagu Bernabeuu ponižal Real takratnega slovitega trenerja Fabia Capella. Premagal ga je s 3:0. Potem je v prvo ligo popeljal še Real Zaragozo, odlične rezultate dosegal tudi na klopi Racinga Santanderja, bil vmes trener Seville, in Villarreal popeljal dvakrat do šestega, enkrat do petega in enkrat do četrtega mesta v prvi španski ligi.
Lovorike Valencie:
Pokal UEFA oziroma pokal velesejemskih mest: 3x (1962, 1963, 2004)
Pokal pokalnih zmagovalcev: 1x (1980)
Evropski superpokal: 2x (1980, 2004)
Špansko prvenstvo: 6x (1942, 1944, 1947, 1971, 2002, 2004)
Španski pokal: 7x (1941, 1949, 1954, 1967, 1979, 1999, 2008)
Španski superpokal: 1x (1999)
Poleti je prišel v Valencio in naredil čistko
Z Valencio še ni izgubil.
Letos poleti je prišel klic Valencie, njeno ponudbo naj bi enkrat že imel mizi, tokrat pa jo je sprejel. In na Mestalli se je spremenilo marsikaj. Res je, spremembe so se zgodile tudi na drugih ravneh. Nov predsednik je postal Anil Murthy, direktor je postal nekdanji predsednik Mallorce Mateu Alemany, v klubu so dokončno potrdili, da bodo zgradili novo Mestallo. Gradnja novega objekta nogometnega ponosa v Valencii je tam kamen spotike že nekaj časa.
Zgodila se je tudi čistka v garderobi, kar 16 nogometašev je odšlo poleti (med njimi tudi zvezdniki Alvaro Negredo, Enzo Perez in Diego Alves), toda bolj kot vse je na preporod Valencie vplival njen nov trener.
Italijanu so se Angleži posmehovali, zdaj on smeji njim
Dobil je v roke ključe ekipe, proste roke pri delu in trener, ki ničesar ne prepušča naključju in pazi na vsako malenkost, je lahko začel pisati zgodbo o uspehu. "Včasih bi najraje pobegnil, saj sem imel vsega dovolj. Je zelo naporno, a ker vemo, da delamo dobro, zdržimo. In kar je morda še pomembneje, trener je pošten. Poskrbel je, da vsi sledimo istemu cilju," je o Marcelinu še povedal junak z začetka zgodbe, Parejo.
Italijanski reprezentant Simone Zaza se je v Valencii odlično znašel.
Eden izmed glavnih akterjev netopirjev, ki so spet razprli krila. Kapetan in nezamenljivi vezist v preprostem igralnem sistemu 4-4-2, na katerega prisega novi trener Valencie. V njem po novem blestijo še številni nogometaši. Italijan Simone Zaza, ki so se mu pri West Ham Unitedu še pred nekaj meseci posmehovali, lahko danes privoščljivo pogleduje proti Londonu in se sladko smeji sam.
Medtem ko West Ham tone drvi izpadu, je Valencia pri vrhu španskega prvenstva, on pa je na 12 prvenstvenih tekmah zabil devet golov. Le tri manj, kot jih je na 14 tekmah uspelo doseči Londončanom.
Lasulja v spomin na predsednika, ki so ga pokopali na dan tekme
Rodrigo je gol proslavil z lasuljo.
Španski napadalec brazilskih korenin Rodrigo še nikoli ni dosegel več kot pet golov na sezono. Zdaj je že pri osmih. Zadnjega je zabil na nedeljskem derbiju z Barcelono (1:1), ko je nase opozoril tudi z zanimivim proslavljanjem zadetka.
Pri pobiralcu žoge ga je namreč čakala oranžna lasulja. Na glavo si jo je postavil v spomin na nekdanjega legendarnega predsednika Valencie Jamieja Ortija (na vrhu kluba je bil med letoma 2001 in 2004), ki so ga pokopali prav na dan velikega derbija.
Francoski vezist Geoffrey Kondogbia je v prejšnji sezoni igral slabo v milanskem Interju. Letos je med najboljšimi vezisti španske lige.
Sijajno gre tudi brazilskemu krilnemu napadalcu Andreasu Pereiri, ki je v Valencio posojen iz Manchester Uniteda, in še enemu učencu mladinske nogometne šole Valencie, vezistu Carlosu Solerju. Star je komaj 20 let, a je že eden ključnih mož ekipe, ki navdušuje.
Mladega portugalskega zvezdnika Goncala Guedesa so okronali kar za novega Cristiana Ronalda.
Na Mestalli se je rodil nov Cristiano Ronaldo
Prav posebna zgodba je še en krilni napadalec, 21-letni Portugalec Goncalo Guedes. Mladenič, ki je že pred dvema letoma navduševal kot član lizbonske Benfice, potem še kot najstnik za kar 30 milijonov evrov prestopil v PSG, a v Parizu prave priložnosti za igro ni dobil, zato so ga bogati Francozi posodili na Mestallo.
Zadetek v polno. Pri Valencii blesti. Drvi po krilu gor in dol, preigrava, podaja in tudi zadeva. Morda je celo najboljši posameznik Valencie v tej sezoni. Navijači ga obožujejo in sanjajo, da bi v klubu ostal tudi po koncu sezone, strokovnjaki ga primerjajo s Cristianom Ronaldom. Ni dvoma, pred njim je zelo lepa prihodnost.
Za Valencio igra tudi nekdanji član Domžal
Nemanja Maksimović je prišel poleti.
V ekipi Valencie je v tej sezoni tudi nogometaš, ki smo ga lahko še pred kratkim občudovali v prvi slovenski ligi. 22-letni Nemanja Maksimović je za Domžale igral med letoma 2013 in 2015, ko je za dva milijona evrov prestopil v kazahstansko Astano. Njen član je bil do letos poleti, ko je podpisal petletno pogodbo z Valencio.
Srb, ki je medtem že debitiral v članski reprezentanci Srbije, z njo pa navduševal predvsem v mlajših selekcijah (s Srbijo je osvojil naslov svetovnega prvaka do 20 let in evropskega mladinskega prvaka), je v prvenstvu do zdaj dobival malo priložnosti. Na štirih tekmah je zbral 40 minut igre. Več igra v pokalu, v katerem je bil do zdaj dvakrat v prvi postavi.
Kako visoko lahko poletijo netopirji
Lepih časov se nadejajo tudi navijači Valencie. Nekateri sanjajo celo o naslovu, a to bi bilo verjetno že preveč. Toda kdo jim lahko zameri? Valencia je tik pod vrhom v prvenstvu. Na drugem mestu za vodilno Barcelono zaostaja štiri točke, prav toliko točk prednosti ima pred Atleticom Jana Oblaka na tretjem mestu. To so tudi edine tri ekipe v Španiji, ki še ne poznajo poraza.
Štirje remiji in devet zmag, to je prvenstveni izkupiček Valencie, ki je zlahka dobila tudi obe tekmi v pokalnem tekmovanju. Osem v nizu jih je dosegla do derbija z Barcelono in bila tudi na nedeljski tekmi povsem blizu treh točk. Kdo ve, morda pa imajo tisti najbolj optimistični navijači Valencie prav. Netopirji spet letijo in strašijo po španskem nogometnem prostoru.
1