Cmere, zamislite se

V Londonu se je zgodil trenutek, kakršnega v današnjem športu, predvsem nogometu, vidimo le redkokdaj. Ko je Zlatan Ibrahimović po 30 minutah igre v boju za žogo zamudil, trčil z nasprotnikovim nogometašem in je sodnik iz žepa potegnil rdeči karton, so bili številni presenečeni. Toda potem je Šved le pogledal proti človeku, ki je delil pravico, videl, kaj drži v roki, in mirno odkorakal z igrišča. In to kljub temu, da se je PSG v hipu znašel v izgubljenem položaju. Številčno oslabljen in brez najboljšega posameznika je bil postavljen pred nalogo, ki se je že pred tem zdela kot misija nemogoče.

"Izključitev je bila očitno upravičena," so po njegovem odzivu ugotavljali nogometni navdušenci za televizijskimi zasloni tudi po tem, ko so si nekajkrat ogledali počasni posnetek, ta je nedvomno pojasnil, da prekrška za izključitev še zdaleč ni bilo. Takšni so pozabili, koga so na posnetku spremljali. Človeka, ki od večine ni drugačen samo zaradi nogometnega talenta, s katerim širše množice razvaja iz tedna v teden. Od preostalih ga loči tudi to, da prisega na korenine nogometne igre, ki je bila desetletji veliko bolj častna in iskrena.

"Bolj kot to, da sem bil neupravičeno izključen, me je razjezilo dejstvo, da so sodnika takoj po spornem dogodku obkrožili prav vsi nogometaši Chelseaja. Počutil sem se, kot da je okoli mene 11 cmeravih otrok," je Šved posrečeno izbral besede, s katerimi je opisal dogajanje po spornem dogodku in tudi z njimi s prstom pokazal na težavo, ki kvari po svetu tako zelo priljubljeno igro.

V današnjem nogometu, zagotovo tudi in predvsem zaradi vse večjih količin denarja, ki se vrti v njem, njegovi akterji ne izbirajo sredstev, da bi prišli do cilja. Zato zdaj redno videvamo dramaturške vložke, ki se jih ne bi sramovali niti največji mojstri gledališke igre. Zato pogosto poslušamo vzklike, ki jih ne slišimo niti v najbolj krvavih grozljivkah. Zato marsikaterega nogometaša bolj kot na to, ali ima dobro zavezane nogometne čevlje, zanima, s kakšno pričesko bo pritekel pred širok nogometni avditorij. Zato gre nekaterim bolj kot to, da je v svetu na milijone lačnih ust, v nos dejstvo, da nekdo, ki jim v garderobi sedi nasproti, na leto v žep pospravi milijon več.

In zato lahko zdaj upamo, da se bo ob vedenju in besedah nogometnega zvezdnika, ki ga spoštujejo vsi, kdo izmed preštevilnih, ki se zlivajo v morje opisanih, zamislil in se spremenil. Pa za njim še drugi, potem tretji in tako naprej. In kdo ve, morda bomo nekoč spet uživali v igri, ki bo častna in bo mladim, ki so dobršen del nogometnega občinstva, prinašala prava sporočila in napotke za življenje, ki je pred njimi.