Bojkot Goričanov le na treningih, tekme niso vprašljive

Gorica je po prvem delu prvenstva na sedmem mestu. Glede na vse težave, ki jih preživlja novogoriški nogomet, pričakovano. Glede na zgodovino kluba, vsekakor razočaranje. Štirikratni slovenski prvaki so pač klub, ki sodi med najboljše v Sloveniji. V zadnjih letih Novogoričani žal preživljajo težke čase. Odkar je klub zapustil dolgoletni glavni sponzor Hit, so težave toliko večje. Že pred časom so pri Gorici močno oklestili klubski proračun, plače so nogometašem krepko znižali, a žal tudi teh niso zmožni izpolnjevati. Posluha okoliškega gospodarstva ni, zato je upravni odbor na čelu s predsednikom Robertom Vrtovcem pred kratkim sporočil, da odstopa in se s prvim junijem umika iz kluba. Nekaj dni za tem je odjeknilo sporočilo za javnost s strani nogometašev, ki so zagrozili, da bodo v primeru, da do petka dopoldne ne bodo prejeli zaostalih obveznosti, začeli stavkati. V klubu so jim dolžni dve plači, nazadnje so plačilo za svoje delo prejeli novembra lani. ''Igralci smo se soglasno odločili, da tako ne gre več naprej. Dovolj je bilo obljub. Vodstvo kluba ni izpolnilo ničesar. Predsednik je obljubljal eno plačo, pa je ni bilo. Obljubljal je tudi nogometno opremo, a tudi tega ni bilo. Ne razumem odločitve klubskega vodstva, da odstopa z junijem, saj nima vizije. Če je tako, naj odstopijo zdaj in priložnost ponudijo komu drugemu. Vodstvo nima vizije za prihodnost, a ostaja. To je največji problem,'' je pogled novogoriške garderobe predstavil kapetan moštva Vasja Simčič. Gorica bo drugi del sezone začela z domačo tekmo proti velenjskemu Rudarju, ki ni vprašljiva. ''Ne, če ne bodo izpolnjene obljube, bomo stavkali le na treningih. Tekme bomo igrali. Tudi v prihodnosti,'' je sporočil vratar, ki je član Gorice že več kot desetletje.

''Plače so že tako majhne, pa še teh ni. Igralci nimamo denarja. Nekateri nimajo niti za jesti, za vožnjo na trening, za opremo … V klubu sem res dolgo časa. Dal sem skozi že marsikaj. Za mano sta že dve zahtevni obdobji, a takrat je bila vsaj vizija za prihodnost. Zdaj je ni. Zato lahko rečem, da težje, kot je zdaj, še ni bilo,'' je še povedal 28-letni nogometaš in dodal: ''Ne zahtevamo zlata. Želimo le toliko, da lahko normalno preživimo in delujemo kot klub.'' Glede prihodnosti kluba je kljub vsem težavam optimist. ''Jaz upam in verjamem, da se bo na koncu vse rešilo. Da se bo našel kdo, ki bo stvar popeljal naprej. Gorica je slovenskemu nogometu dala veliko. Če bi propadla, bi bila to velika katastrofa. To je drugi najbolj trofejen slovenski klub. Ne gre zgolj za člansko, tukaj je tudi mladinska ekipa. V mladinskem pogonu Gorice je 500 otrok. Res bi bilo škoda, če bi ostali brez kluba,'' je širši pogled na problem predstavil Simčič.

Dovolj o težavah, nekaj besed še o pripravah na drugi del sezone. Novogoričani so odigrali veliko število tekem, bilo je tudi nekaj igralskih sprememb. Odšel je mladi napadalec Kris Jogan, pomembni okrepitvi sta povratnik v klub, nekdanji golgeter Gorice Jani Šturm, in mladi napadalec z izkušnjami igranja v tujini, Saša Aleksander Živec. ''Če ne bi imeli težav, ki jih imamo, bi že zdaj bili nekje na tretjem, četrtem mestu. Imamo dobro ekipo. Veliko boljšo od tega, kar smo dosegli v prvem delu prvenstva, toda težave, hočeš nočeš, podzavestno vplivajo na rezultate. Za obstanek se pa ne bojim. Brez težav bomo obstali. V to sem prepričan,'' pravi Simčič, ki je zadovoljen s tem, kar je ekipa Mirana Srebrniča opravila v pripravljalnem obdobju. ''Tako kot vsi smo tudi mi imeli nekaj težav z vremenom, a smo vseeno naredili, kar se je narediti dalo. Dobro smo pripravljeni in verjamem, da bomo to pokazali tudi na igrišču. Smo boljši, kot smo bili. Seveda pa bi bilo vse skupaj veliko lažje, če bi se uredile tudi stvari v klubu. Bomo videli, kaj se bo dogajalo. Če težave ne bodo rešene, bo to zagotovo vse bolj in bolj vplivalo tudi na rezultate,'' je za konec sporočil nekdanji mladi reprezentant. Za dobro slovenskega nogometa si seveda vsi želimo, da bi se nevšečnosti v Gorici čim prej res uredile. Klub, ki je slovenskemu nogometu dal Tima Matavža, Valterja Birso, Bojana Jokića, Etiena Velikonjo in še marsikaterega zelo uspešnega nogometaša, si to prav gotovo zasluži.