#dopustujdoma
Nedelja, 31. 5. 2020, 15.08
4 leta, 6 mesecev
768 markacistov skrbi za več kot 10.00 kilometrov planinskih poti
Markacisti: fantje in dekleta, ki v svojem prostem času skrbijo za planinske poti? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,22
4
V Sloveniji je 768 registriranih markacistov, ki prostovoljno skrbijo za več kot 10.000 kilometrov planinskih poti. Povedano drugače, v povprečju ima en markacist "na očeh" 13 kilometrov poti. Res je, da niso tako medijsko izpostavljeni kot denimo gorski reševalci, so pa izredno pomembni pri varnostnem vidiku celotne planinske izkušnje. Eden izmed njih je tudi Jure Pečak iz PD Ljubljana Matica, ki je s 25 leti več kot 30 let mlajši od povprečne starosti slovenskih markacistov.
25-letni Ljubljančan Jure Pečak je povsem po naključju pristal med markacisti. Delo je tako vzljubil, da je danes kar nekakšen neformalni ambasador tega poslanstva.
Tako kot pri večini markacistov se je tudi njegova vključitev v vrste markacistov zgodila bolj kot ne po naključju.
"Ko sem šel pri 18 letih plačat članarino na društvo Ljubljana Matica mi je eden od vodnikov, ki je bil takrat slučajno v pisarni omenil, da bi med markacisti radi več mladih. Najprej me je povabil v vodniške vrste. Tako sem najprej postal planinski vodnik, sčasoma pa sem tam spoznal tudi načelnika markacistov, ki mi je omenil, da je vsaka pomoč pri markiranju poti dobrodošla. Poslal me je na tečaj za markaciste in tako se je vse skupaj začelo," pripoveduje Jure Pečak, s 25 leti eden najmlajših v slovenskih markacijskih vrstah.
Potrebovali bi še približno 250 markacistov
Prav pomlajevanje njihovih vrst (povprečna starost slovenskih markacistov je 56 let) in privabljanje novih članov sta dve glavni vodili Slovenske planinske zveze.
"Glede na to, da morajo markacisti poti, te so razdeljene med posamezna planinska društva, pregledati vsako leto in jih po potrebi urediti, bi bili zelo veseli, če bi nam uspelo število znižati pod 10 km na markacista. To pomeni nekje okoli 250 markacistov več," nam je povedala Katarina Kotnik iz PZS, tudi sama markacistka. V slovenskih vrstah je približno 10 odstotkov žensk.
"Stanje glede števila markacistov je zelo različno od društva do društva, kakor je tudi število kilometrov planinskih poti, za katere ta društva skrbijo. Dodaten, mlajši kader bi potrebovali tudi med člani tehnične skupine, ki obnavlja zahtevne in zelo zahtevne planinske poti ter seveda med inštruktorji markacisti. Vsi ti so prostovoljci, ki svoj prosti čas namenjajo delu na planinskih poteh in usposabljanju markacistov," je še pojasnila.
Na PZS si želijo v vrste markacistov pritegniti več ljudi. 250 bi bilo idealno, so nam povedali. Dodaten, mlajši kader bi potrebovali tudi med člani tehnične skupine, ki obnavlja zahtevne in zelo zahtevne planinske poti ter med inštruktorji markacisti.
Delo tudi na zelo izpostavljenih terenih
Markacisti še zdaleč ne rišejo samo markacij, s čimer jih najpogosteje povezujemo, ampak v njihov delokrog sodi precej širši spekter nalog, od čiščenja do varovanja poti, pogosto tudi na zelo izpostavljenih terenih.
Čeprav imamo najrazličnejše sodobne naprave, pa se v gorah še vedno najbolj zanesemo na preprost in vpadljiv znak z rdečim kolobarjem in belo piko – markacijo. V Sloveniji poznamo Knafelčevo markacijo, ki nosi ime po svojem ustanovitelju Alojzu Knafelcu, kartografu in vnetemu planincu. Enotno označevanje planinskih poti se je začelo leta 1922, ko je Knafec pripravil "Navodila za jednotno markiranje potov".
Mimogrede, Knafelc je leta 1922 postal načelnik markacijskega odseka SPD, leto pozneje pa je menda kar sam prebarval cel Aljažev stolp. Od 1928 do smrti leta 1977 je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih. Markacija je običajno na desni strani v smeri hoje, v višini oči, za križiščem. En barvni premaz zdrži približno tri leta, potem markacija potrebuje barvno osvežitev.
Naloge markacistov:
- pregledovanje,
- čiščenje in
- markiranje planinskih poti,
- v primeru naravnih ujm (žledolom, (hudourniške) poplave ...) izvedba tehnično zahtevnejših akcij.
Kdo lahko postane markacist?
K tečaju za markacista lahko pristopi vsak član PZS, ki je sposoben gibanja po lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh in je star najmanj 16 let.
Dober glas, seže ... do novih markacistov
Običajno se kandidati za to vrsto prostovoljstva odločijo na povabilo prijateljev, ki so že markacisti. Včasih koga pritegnemo tudi med pogovorom na planinskem izletu ali pa po tem, ko so se pridružili delovni akciji društva in spoznali, da to ni zgolj delo ampak tudi druženje in veliko dobre volje, je povedala Kotnikova.
To poudarja tudi Pečak, ki je kot nekakšen neformalni ambasador markacistov, saj se tudi sam precej angažira v smeri privabljanja svežih sil. "Mislim, da se o delu markacistov premalo govori, čeprav je zadnja leta tudi v zvezi s tem nekaj napredka," je izpostavil.
Kategorije markacistov:
- markacist A (pregled in markiranje planinskih poti, čiščenje poti z ročnim orodjem, montaža drogov z usmerjevalnimi tablami, opremljanje vrhov z vpisno knjigo in zamenjava žigov),
- markacist B (osnovna znanja iz programa A, znanja za nadelavo poti, ki obsegajo utrjevanje usekov, izdelavo opornih zidov in stopnic iz priročnega materiala, izdelavo lesenih branikov in ograj, enostavnih mostičev in konstrukcij za odvodnjavanje. Markacist B ima tudi znanja za varno delo z motorno žago ter prilagojen tečaj prve pomoči in varstva pri delu. Tečaj vključuje tudi znanja za načrtovanje postavitev smernih tabel s smerokazi in njihovim umeščanjem v prostor.),
- markacist C (kategorija C predstavlja nadgradnjo znanj markacista kategorij A in B z znanji in veščinami, potrebnimi za vodenje nadelave in vzdrževanja planinskih poti na zahtevnih in zelo zahtevnih odsekih, ki so opremljeni s klini, stopnimi klini, jeklenicami, skobami, vklesanimi stopnicami, nadelanimi policami in drugimi zahtevnimi elementi).
(Vir: https://kpp.pzs.si)
"K temu veliko prispevata tudi projekt Naj planinska pot in podpora Zavarovalnice Triglav, ki je pomembna tudi v tem smislu, da se informacija o nas širijo med ljudmi, da se javnost zave, da planinske poti niso samoumevne, da jih je nekdo moral oblikovati, urediti in vzdrževati. In da ko skušam mlade navdušiti za to, da se nam pridružijo, vejo, kaj počnemo, da na to gledajo pozitivno in jih je lažje navdušiti."
Zavarovalnica Triglav bo markacistom, ki skrbijo za planinsko pot, ki jo boste ljubitelji planinarjenja izbrali za Naj planinsko pot, namenila sredstva za obnovo. V letošnjem izboru se za naziv poteguje sedem planinskih poti. Za eno izmed njih lahko glasujete v zgornjem obrazcu.
Prostovoljno delo s plusi in minusi
Delo markacistov temelji na prostovoljni bazi in Pečak nima želje, da bi se v zvezi s tem, kaj bistveno spremenilo. "V prvi vrsti sem še vedno planinec in v gore zahajam zaradi užitka, z veseljem pa pomagam tudi pri markiranju in urejanju poti," je povedal Pečak, ki ima trenutno licenco za markacista A, - zanjo razen dobre volje in tridnevnega tečaja ne rabiš drugega, pravi - a ima v načrtu tudi nadgradnji svojega znanja.
Kot pozitivno plat je v šali omenil brezplačno prenočevanje v planinskih kočah, kot slabo pa to, da mora za opravljanje dela markacista marsikdaj koristiti letni dopust.
"O, a markacije pa rišete prav za nas?"
Sicer pa ima v svoji kratki zgodovini markacista že precej zanimivih anekdot. "Vsako markiranje je posebna zgodba, najbolj zanimiva plat pa so seveda planinci. Običajno so zelo veseli, ko nas vidijo, veliko je tudi šal na naš račun v smislu, da rišemo markacije prav posebej za tisto družbo, ki jo srečamo, slišimo tudi, kako si nekdo uničil hlače, ker je sedel na svežo narisano markacijo, pogosto se nam tudi zahvalijo in podobno.
Zgodilo se mi je tudi že to, da je nek fant našel moj pozabljeni fotoaparat, s katerim smo se slikali med markiranjem, in bil pripravljen kar dve ure hoditi, samo zato, da mi ga je vrnil. Češ, da zato, ker smo tako pridni," je po zbirki zgodb pobrskal mladi markacist.
Kako poteka usposabljanje?
Usposabljanje za markacista se začenja s pridobivanjem osnovnih znanj, ki zadostujejo za naziv markacist kategorije A. Sem sodi čiščenje in označevanje planinskih poti in delo z ročnim orodjem.
Usposabljanje vključuje teorijo, večinoma pa je zasnovano interaktivno v obliki delavnic. Po opravljenem praktičnem delu in pisnem preizkusu markacist prejme značko in izkaznico, je postopek osnovnega usposabljanja povzela Kotnikova iz PZS.
Po dveh letih markacist lahko svoje znanje nadgradi in pridobi naziv markacist kategorije B, ki zajemajo delo z lesenimi in drugimi varovali, erozijskimi zaščitami, vodenju akcij in markacijskega odseka ter drugimi znanji.
Na povabilo vodje se lahko markacist udeleži tehnične akcije v visokogorju na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh. Vodje teh akcij imajo posebne veščine, ki jih pridobijo skozi prakso in pod mentorstvom drugega vodje ter ob usposabljanju za pridobivanje posebnih znanj, ki so za to potrebne.
Kot rečeno je naš sogovornik Jure Pečak je s 25 leti med najmlajšimi v vrstah markacistov, a le redki začnejo mladi, so nam povedali na PZS.
"Tisti, ki se nam pridružijo mladi pa običajno prenehajo, ko dobijo družino in se kasneje vrnejo v naše vrste ali pa tudi ne. Zato imamo vsako leto osip mladih, medtem ko si prizadevamo za nove," je povedala Kotnikova.
Osnovni tečaj je krajši in mladim bolj prijazen
Tako je bil eden od ukrepov, kako pritegniti čim več mladih in čim več novih markacistov, sprememba tečaja, tako da je osnovni tečaj krajši in mladim bolj prijazen.
"Tako da v naše vrste dobimo več usposobljenega kadra za najpogostejša, osnovna dela. Način dela je bolj usmerjen v praktično delo skozi delavnice. V letu 2016 je bila povprečna starost kandidatov, ki so pristopili na tečaj za markacista, 50 let, z novim programom pa smo že leta 2018 dosegli povprečno starost 45 let," je pojasnila markacistka in dodala, da gre veliko zaslugo pripisati sofinanciranju Zavarovalnice Triglav, ki je omogočilo, da so bili tečaji cenovno ugodnejši.
Kako poteka komunikacija oz. obveščanje o poteh, ki so potrebne obnove?
- Vsak odsek planinske poti ima svojega skrbnika, in sicer planinsko društvo z markacisti, ki poti pregledujejo in planirajo vzdrževalna dela na teh poteh, so nam pojasnili na PZS.
- Ogled je običajno opravljen spomladi, ko se drevje olista, višje pa ko skopni sneg. Poti je potrebno pregledati tudi po ujmah.
- Načelnik markacistov planira dela skupaj z ostalimi člani markacijskega odseka društva. Večina akcij je enostavnih in zajema čiščenje poti in markiranje.
- Večje akcije lahko vključujejo tudi izdelavo erozijskih zaščit, stopnice in druga varovala. Skupaj se markacisti odločijo kdo bo vodja akcije, ali pa ga določi načelnik odseka.
- Vodja zbere na akcijo ljudi, za katere ve, da jih na akciji potrebuje. Če jih ne najde dovolj med markacisti, običajno na pomoč priskočijo ostali člani društva ali pa markacisti sosednega društva.
Če naletite na poškodovano jeklenico ali drugo oviro na planinski poti to sporočite na poskodbe.poti@pzs.si. Vaš informacijo bodo posredovali skrbnikom, ti pa bodo ukrepali naprej.
Stanje poti lahko preverite na https://stanje-poti.pzs.si
4