Sreda, 19. 9. 2012, 12.10
4 leta, 8 mesecev
Do športne motivacije s pravimi cilji
Ključ do motivacije za rekreacijo so cilji, ki si jih moramo zadati še pred vadbo. S psihologinjo Tanjo Kajtna smo se pogovarjali o motivaciji in ciljih, potrebnih za športno udejstvovanje.
Tako raziskave kot praktične izkušnje zgovorno kažejo, da je za ukvarjanje ne le z rekreacijo, pač pa z večino stvarmi, ki se jih lotimo, najpomembneje iskanje motivov znotraj sebe. Kot pravi dr. Kajtna: "Ko delamo nekaj zase, bomo to poskušali čim pogosteje narediti dobro. To se seveda sklada s postavljanjem ciljev, za doseganje katerih smo odgovorni sami." Šport je namreč le izjemoma, ne glede na to, ali govorimo o tekmovalnem ali rekreativnem športu, tisto, kar prinaša veliko materialnih dobrin. Največje dobrine športa so namreč izkušnje, občutek, da nekaj zmoremo in da zmoremo vedno več, prijateljstva in poznanstva. Prav te vztrajajo z nami do konca, medtem ko denar, tako kot pride, tudi gre. Resda tekmovalni šport navzven deluje bolj poln zunanje motivacije, vendar v resnici tako vrhunski športniki oziroma tekmovalci kot tudi rekreativci, pa naj tekmujejo ali ne, delajo predvsem zase in za svoj napredek. Tako ima motivacija v vsaki obliki športa veliko vlogo predvsem skozi postavljanje ciljev.
Cilj kot pot do uspeha
"Pred začetkom ukvarjanja s sleherno aktivnostjo si navadno postavimo cilje, s katerimi opredelimo, kaj želimo doseči. Cilji spadajo med najbolj učinkovite načine zviševanja in zagotavljanja motivacije," dodaja Tanja Kajtna. V povezavi s tekmovanjem so lahko usmerjeni na uvrstitve v primerjavi z drugimi tekmovalci ali pa na lastne dosežke, torej v primerjavi s samim seboj.
Ker je rekreativna dejavnost ne glede na to, v kolikšni meri se udeležujemo tekmovanj, namenjena predvsem nam samim, si je bolj smiselno postaviti cilj, ki bo predstavljal osebni rekord ali pa nek tempo, s katerim bomo zadovoljni. Cilji, usmerjeni na tekmece, lahko po nepotrebnem dvignejo napetost in povzročajo neustrezno razmišljanje. "Dobri cilji so tudi jasno opredeljeni, konkretni, podprti so s časovno opredeljenim načrtom za njihovo dosego. Ne smemo namreč pozabiti, da je vsak cilj le osnova za nove, višje cilje, in da je pravzaprav pot tisto, kar je pomembnejše od cilja samega," o pomembnosti opredelitve ciljev razmišlja psihologinja dr. Kajtna. Hkrati pa morajo biti cilji, ki si jih zadamo, podprti s strani ljudi, ki so nam blizu. Veliko lažje se rekreacije lotimo takrat, ko imamo podporo in spodbudo s strani najbližjih.
Pomembni so tudi kratkoročni in ustrezno visoki cilji
Tanja Kajtna opozarja na to, da si je poleg dolgoročnih ciljev smiselno postaviti tudi kratkoročne in vmesne cilje, s katerimi preverjamo svojo pripravljenost. Poleg tega pa morajo biti "cilji ustrezno visoki, izzivalni, a ne previsoki. Previsoki cilji namreč hitro postanejo izvor pretirane napetosti, medtem ko prenizki cilji-na primer na neki razdalji doseči enak čas kot na lanskoletnem tekmovanju, čeprav smo povsem normalno trenirali-ne predstavljajo izziva in tako ne delujejo kot spodbuda, še pravi dr. Kajtna.
Ko si pred vadbo postavljamo cilje, je pametno, da jih tudi zapišemo, ob tem pa premislimo o razlogih, zakaj smo si postavili ravno takšen cilj in kaj bomo od tega dobili.