Trenerska gneča na pragu Olimpije

Čeprav naj bi imel trener Miro Alilovič v žepu že pogodbo tudi za novo tekmovalno sezono, pa je le malo verjetno, da bo nekdanji selektor mlade slovenske izbrane vrste tudi v jesen vstopil kot prvi trener Uniona Olimpije. Po vsej verjetnosti bo do rešitve zanimive trenerske zagonetke prišlo že kmalu po končani sezoni, kot vse kaže, pa je zakulisni boj precej ostrejši in aktivnejši kot pa bi lahko sodili po navideznem zatišju v Tivoliju in Stožicah. Skozi pore v košarkarsko javnost že lep čas pronicajo tudi prva - sicer nadvse pričakovana – imena trenerskih kandidatov, iz katerih je moč sklepati, da se v ozadju znova krepijo tudi različni lobistični bloki, tako da pri celotni zgodbi še zdaleč ne gre zgolj za vprašanje strokovnega šefa.

A če ostanemo zgolj pri trenerski taktirki, je v javnosti verjetno še najbolj zaželen Sašo Filipovski, ki je služboval v Olimpiji kar deset let. Vlogo glavnega trenerja je opravljal med letoma 2003 in 2005, sicer pa je bil pomočnik, večinoma Zmagu Sagadinu ter eno sezono tudi Tomu Mahoriču. Olimpija je bila zanj dom, ki mu je omogočil odhod v tujino. Pot ga je ponesla na Poljsko k Turowu, kjer je bil trener tri leta, nato se je za dve leti preselil v Rusijo – najprej k Lokomotiv Rostovu in nato k moskovskemu gigantu CSKA, kjer je bil pomočnik Dušku Vujoševiću -, od januarja letos pa je trener Lottomatice. Z Rimljani ima še enoletno pogodbo, vendar so v večnem mestu napovedali spremembe, potem ko se moštvo ni uvrstilo v končnico italijanskega prvenstva ter s tem izgubilo evroligo. Filipovski je sicer uspešno opravil svoje delo, potem ko je prejel nič kaj lepo zapuščino, a še ni povsem jasno, ali bodo v italijanski prestolnici zadržali slovenskega strokovnjaka. Podporo predsednika kluba ima, zato je realno pričakovati, da bo Sašo ostal v Italiji. Kljub temu pa si kot vsak slovenski trener pušča odprta vrata pri Olimpiji: "Vodstvo Olimpije ve, da imam še enoletno pogodbo z Lottomatico. V Olimpiji si puščam vrata odprta. Olimpija je vendarle moj klub. In vedno se je lepo vrniti domov."

"Večni kandidat" ob sleherni krizi ali trenerski menjavi je seveda tudi njegov mentor Zmago Sagadin, ki ob vprašanjih o povezavi z nekdanjim klubom kot po pravilu odgovarja, da o vrnitvi "ne ve nič", a v isti sapi dodaja, da je vselej pripravljen pomagati. " Večkrat sem dejal, da sem svoje Olimpiji ter slovenski košarki že dal. Svet naj stoji na mladih, čeprav vztrajam pri tem, da bom, če me bodo res potrebovali, vselej na voljo svojemu nekdanjemu klubu," je pred kratkim v pogovoru za Sportal dejal trener, ki je v Tivoli prinesel z naskokom največ lovorik, med drugim tudi tisto za osvojeni evropski pokal leta 1994. Zeleno-beli četi je nazadnje poveljeval leta 2006, ko se je po novembrski revoluciji in "izgonu" Modul groupa vrnil domov. Tedaj je tudi javno snoval načrte za novo preobrazbo in evropsko Olimpijo, a se po osvojenem naslovu državnega prvaka znašel na stranskem tiru. Skupaj s Tomom Mahoričem, Zoranom Martičem in Alešem Pipanom se je tedaj znašel na uradnem seznamu kandidatov, a potegnil krajši konec. In medtem ko Mahoriča in Martiča tokrat ni na neuradnem seznamu, pa naj bi se v "igro" znova vrnil Pipan. Trener Zlatoroga in nekdanji slovenski selektor velja za favorita direktorja Janeza Rajglja, sam pa celotno dogajanje spremlja z znanimi odgovori: "Moje ime se pogosto povezuje z Olimpijo. Lahko rečem le, da konkretnih pogovorov ali ponudb ni bilo. Dejstvo pa je, da je vodenje Olimpije izziv za prav vsakega slovenskega trenerja. Jaz pri tem nisem izjema."

Pojavile pa so se tudi govorice, da bi se lahko na "zmajevi" klopi znašel slovenski selektor Božidar Maljković. A tudi v njegovem primeru gre v tem trenutku predvsem za govorice, kar priznava tudi srbski trener. "Odbil sem kar nekaj ponudb iz tujine, s strani Olimpije pa ni bilo nobene. Ljudje me sprašujejo, če je res kaj na tem, da bi lahko vodil Olimpijo, vendar ni bilo nobenega kontakta," je bil kratek uveljavljeni strokovnjak, ki je v dolgi in nadvse uspešni karieri deloval pri Radničkem, Crveni zvezdi, splitski Jugoplastiki, Barceloni, Limogesu, Panathinaikosu, pariškem Racingu, Unicaji, Realu iz Madrida in Caji Laboral. Kljub spoštovanja vrednem opusu pa kritiki opozarjajo, da je tovrstna dvojna vloga dvorezen meč. Rezultat slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Litvi bi namreč nedvomno vplival na ozračje okrog osrednjega slovenskega kluba.