Martin Pavčnik

Četrtek,
13. 9. 2012,
13.18

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Matjaž Smodiš

Četrtek, 13. 9. 2012, 13.18

8 let, 7 mesecev

Smodiševe misli že v civilnih vodah

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Uradno košarkarskih čevljev še ni obesil na klin, vseeno pa je le malo verjetno, da se bo dolgoletni slovenski reprezentant Matjaž Smodiš vrnil pod koše.

Poletje povsem brez treningov, tekem, klubskih potovanj … Nekaj novega za Matjaža Smodiša, a po drugi strani tudi nekaj, kar bo bržčas postala njegova nova poletna praksa. Nekdanjega reprezentančnega kapetana so sicer selektor Božidar Maljković in nekateri mediji že junija "poslali" v pokoj, sam pa je odgovarjal s podaljševanjem negotovosti. Tudi po več tednih in mesecih uradne upokojitve ne želi naznaniti, a po drugi strani le priznava, da košarkarsko ni več dejaven. "Ne, ne … Nič ne treniram, o vrnitvi na parket se ne pogovarjam. Status quo. Nisem pripravljen za igro. Tako je sedaj. Morda pa me še kdaj kaj piči," razmišlja 32-letni košarkarski popotnik, ki seveda že razmišlja o tem, kaj mu bo v prihodnje zapolnjevalo dnevne urnike. "Kaj bom počel kot civilist, še ne vem. Prav gotovo pa bo povezano športom. Sprva si moram nekoliko prevetriti glavo. V tem trenutku se nikamor ne mudi," umirjeno odgovarja Smodiš, ki je bil v zadnjem obdobju pogosto v stikih tudi s svojim matičnim klubom, torej novomeško Krko, a v prvi vrsti zaradi organizacije košarkarskih kampov. O drugačnem sodelovanju oziroma Matjaževem vključevanju v klubske strukture pravega pogovora ni bilo. "Ni interesa," je o tej temi kratek mogočni Dolenjec.

Poslovilna tekma?

Svojo zadnjo pravo tekmo je "Smoki" torej skoraj zanesljivo že odigral. Precej večje pa je vprašanje, ali bo na vsaj simbolični ravni še enkrat stopil pod koše in na poslovilni tekmi sklenil bogato športno pot. "Tudi o tem sem razmišljal, a ne znam odgovoriti. Po eni strani bi verjetno moral odigrati poslovilno tekmo, po drugi pravzaprav ne vem, zakaj bi jo. Ne vem. V tem trenutku lahko rečem le, da se prav nič ne pripravlja."

Simbolika je žal precejšnja. Matjaž Smodiš je zadnjo tekmo v minuli sezoni ''odigral'' zgolj kot poškodovani košarkar na klopi zagrebške Cedevite. A če bi še lahko pristali na spoznanje, da so kariero novomeškega krilnega centra v veliki meri zaznamovale poškodbe (hrbet, koleno, gleženj …), pa je simboliko težje iskati v porazu na zadnji tekmi. Smodiš je bil namreč v večjem delu kariere predvsem – zmagovalec. Bil je košarkar, ki je vneto kopičil lovorike, s trdim delom in nepopustljivostjo na parketu podiral mejnike, hkrati pa s preprostim značajem užival simpatije in spoštovanje mnogih športnih sopotnikov.

Spoštovanja vredna kariera

Ko bo Smodiš dokončno rekel bobu bob in naznanil slovo, se bo končala kariera enega najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov, zanesljivo pa najbolj učinkovita evropska pot. "Smoki" je namreč v zadnjem desetletju in pol pustil neizbrisen pečat in bil v vseh svojih klubskih okoljih protagonist velikih uspehov. Od Novega mesta do Zagreba z velikim vrhuncem v Moskvi. Matjaž Smodiš je namreč svojo kariero začel v novomeški Krki, s katero je leta 2000 prekinil vladavino ljubljanske Olimpije in postal državni prvak. Pot ga je nato vodila v Bologno, kjer je igral tako za Fortitudo kot tudi Virtus. S slednjim je bil leta 2001 tudi prvič evropski klubski prvak, z obema pa je stopil na italijanski vrh. Razvil je razpoznaven slog igre, v katerem so njegovi trenerji pozdravljali predvsem nepopustljivo borbenost, izkoriščanje fizične moči in garaško delo v obrambi. V napadu je postal prepoznaven po čvrsti igri s hrbtom proti košu in skokih, hkrati pa je imel tudi prefinjen občutek za kaznovanje tekmecev ob ohlapnejši obrambi tudi pri večji oddaljenosti od koša.

Najuspešnejša leta svoje kariere pa je "pustil" v Moskvi. Tamkajšnji CSKA je namreč kar dvakrat popeljal do evroligaškega vrha in bil stalni udeleženec zaključnih turnirjev evrolige ter nesporni ruski vladar. Tudi v Cedeviti, kjer je odigral zadnjo sezono, ni šlo brez lovorik. Z Zagrebčani je namreč osvojil hrvaški pokal. Nedvomno pa bi Matjaž marsikatero svojo lovoriko rade volje zamenjal za odličje s člansko reprezentanco. V slednji je namreč manjkala tista pika na i, ponovitev uspeha iz izbrane vrste mlajših članov. Članski vrsti je sicer namenil kar 51 tekem, zadnjo na zadnjem evropskem prvenstvu v Litvi.