Olimpija s Prepelićem prekinila niz porazov

Cibona in Union Olimpija sta bila dolga leta standardna člana evroligaške druščine in večkrat tudi vroča tekmeca. Temperatura med Zagrebom in Ljubljano je bila verjetno najvišja v sezoni 1996/97. "Volkovi" so se v zadnjih dveh sezonah že navadili na življenje brez evrolige, vse kaže, da tovrstna aklimatizacija čaka tudi "zmaje". Vsekakor pa bosta nekdanja vladarja slovenskega in hrvaškega prvenstva na svoji koži najbolj občutila novo jadransko-evropsko sito. Moštvi, ki sta bili nekdaj zasidrani v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, se bosta zdaj očitno krčevito borili za kakšno mesto v Evropi. Hkrati pa žal oba kluba simbolizirata tudi odmikanje od evropske konkurenčnosti. Skupaj sta v zadnji sezoni in pol v 28 evropskih nastopih vknjižila le tri zmage. Vse je prispevala Olimpija, saj ima Cibona na svojem računu neverjetnih 21 zaporednih evropskih porazov.

Tudi v ligi ABA stara znanca ne blestita, saj sta bila pred medsebojni obračunom vsak s štiridesetodstotnim izkupičkom daleč od evropskega praga. Dvoboj v Stožicah je več upanja na luč na koncu predora poklonil Olimpiji in ob tem vnovič potrdil, da velja staviti na mlade domače igralce, ki so s pridom izkoristili priložnost in svojo ekipo kar dvakrat vrnili iz na videz izgubljenega položaja.

Cibona, s katero je v Ljubljano zgolj v civilni obleki pripotoval čudežni deček Dario Šarić, v vlogi začasnega trenerja pa jo je vodil Danijel Lutz, je kmalu po začetnem "otipavanju" prevzela pobudo. Olimpija je sicer pred koncem prve četrtine, v kateri se obe obrambi nista pretirano izkazali, še vodila z rezultatom 20:19, sledil pa je bliskovit zagrebški pobeg, ki se je po košu Hrvoja Kovačevića v prvem delu končal z vodstvom za sedem točk (27:20). Košarkarji Cibone so nato v krajšem odmoru zgolj zajeli sapo, nato pa nadaljevali v visokem ritmu ter povečevali prednost. Ob tem so se zanašali tudi na premoč v skoku, v napadu pa sta imela glavno besedo izkušeni Davor Kus in Darryle Strawberry. Tudi po njuni zaslugi so gostje iz hrvaške prestolnice že do glavnega odmora dosegli 50 točk ter pri tem izkoriščali nepovezano ljubljansko igro.

Čeprav je dajala Cibona tudi v nadaljevanju videz močnejšega na parketu, pa velja prazniti, da se "zmaji" še zdaleč niso predajali malodušju. Tudi ko je Cibona po šovu Tomislava Zubčića v 27. minuti vodila z visokih 63:44, se Ljubljančani niso predajali. Z navdahnjeno igro in delnim rezultatom 14:0 so se znova približali, pred začetkom zadnje četrtine pa je bilo na semaforju 64:67. V uvodnih minutah zadnjega dela je nato na sceno znova stopil Zubčić, po zaslugi katerega so gostje znova nekoliko pobegnili (74:66). A v ljubljanskem taboru tudi tedaj niso podpisali predaje. Z delnim rezultatom 10:0 so se znova vrnili in imeli nato kar pet napadov za izenačenje oziroma vodstvo. Izkoristili so zadnjega in tri minute pred koncem s trojko Klemna Prepelića povedli (77:76).

Nekdanji evropski klubski prvaki so sprejeli vabilo na napeto končnico, v kateri je bil minuto pred koncem rezultat izenačen (79:79). A sledile so sekunde, v katerih je mladi Prepelić ohranil mirno kri in nadgradil odlično predstavo. Čeprav je zgrešil uvodni met za tri točke, pa je bil kar štirikrat natančen s črte prostih metov. Pomembni točki je prispeval še Murić, tako da trojka Andrije Žižića naposled ni prišla do izraza. Piko na i je z dvema zadetima prostima metoma na koncu postavil še Aaron Baynes, ki pa je moral tokrat vlogo prvega moža prepustiti Prepeliću.