Je bila za vse spet kriva Ljubljana?

Tako meni dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, eden od soavtorjev razstave Z ulice na prvenstvo, ki govori o zgodovini celjske košarke od konca druge svetovne vojne pa vse do danes.

"EuroBasket v Celju in dejstvo, da bo naša izbrana vrsta igrala v Zlatorogu, sta bila pomembna dodatna motiva za pripravo razstave, pa tudi želja, da pokažemo, da je bilo Celje že pred desetletji evropsko usmerjeno košarkarsko mesto. Imelo je velike košarkarske talente in strokovnjake, ki so se uveljavili tako v nekdanji skupni jugoslovanski državi kot na mednarodni ravni," pa je povedal Sebastjan Weber, etnolog in kulturni antropolog, kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje.

Razstavo, ki so jo dopoldan, ob začetku EuroBasketa v Sloveniji, odprli na Trgu celjskih knezov pred mestno občino, je pripravil Zgodovinski arhiv Celje ob partnerstvu Muzeja novejše zgodovine Celje, finančno pa jo je omogočila Mestna občina Celje. Avtorja sta razstavo pripravljala približno dva meseca, pri zbiranju in obdelavi gradiva pa so jima pomagali štirje veliki celjski košarkarski zanesenjaki, dobri poznavalci tega športa v različnih časovnih obdobjih, Franc Ramskugler, Mile Čepin, Marko Zorko in Vili Šuster.

"Koškanje" v telovadnih društvih "Še med obema vojnama se je košarka v Celju gojila v sokolskih društvih in takrat so jo zanimivo imenovali 'koškanje.' Resneje pa se je z igranjem košarke začelo po drugi svetovni vojni, pionirji tega športa pa so po večini bili profesorji, ki so se šolali na beograjskem Difu. Med njimi je bil Slavko Kokot, eden od pionirjev košarke v Celju, ki je izhajal iz telovadnih vrst. V petdesetih, šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa košarka še ni bila samostojna disciplina, saj so bili košarkarji v glavnem tudi vsestranski športniki, ki so se ukvarjali tudi z atletiko in drugimi športi," začetke košarke v Celju opisuje Batagelj.

Ob tem še dodaja, da se je košarka v petdesetih letih igrala v mestnem parku, na nekdanjem nogometnem igrišču Glazija ali pa kar na cesti oziroma ulici, pred današnjo železniško postajo, na Krekovem trgu, kjer bo tudi navijaško središče ob EuroBasketu v Celju. Pozneje so igrali tudi na Skalni kleti, v sedemdesetih letih pa se je košarka preselila v dvorane.

Sredi sedemdesetih vrhunec celjske košarke Celjska košarka je največji vzpon doživljala prav od sredine sedemdesetih naprej. "Takrat so igralci z ulice končali svoje kariere in se drugače posvetili košarki, kot strokovni delavci in trenerji. Med njimi je pomembno vlogo odigral Mile Čepin, ki se je šolal v Beogradu pri znamenitem profesorju Aleksandru Nikoliću. Tako so sistematično vzgajali mlade igralce, ki so potem dosegali uspehe v kadetski, mladinski in članski ekipi," pojasnjuje Sebastjan Weber.

Ti uspehi pa so bili za Celje zares impresivni. Leta 1978 je mladinska ekipa Celja s trenerjem Zmagom Sagadinom v Sarajevu osvojila naslov mladinskih državnih prvakov, 1982 so postali državni prvaki še kadeti. V tem letu so celjski košarkarji premagali tudi Olimpijo v finalu slovenskega pokala. Iz tega obdobja pa je tudi nepozabna zmaga v Celju v osmini finala jugoslovanskega pokala proti splitski Jugoplastiki, dvakratnemu evropskemu prvaku. Še pred tem je bila leta 1979 moška članska ekipa Libele Celje, pod vodstvom Zmage Sagadina, za katero so takrat igrali takšni asi, kot so Aleš Pipan, Zoran Golc in Matjaž Tovornik, na pragu prve jugoslovanske lige. A je žal izgubila v kvalifikacijah s Šibenko, v kateri je pozneje zablestel legendarni Dražen Petrović. Kot ob tem doda Borut Batagelj, je bilo za to uspešno obdobje celjske košarke dobro to, da je imela močno sponzorsko podporo, saj je bilo takrat razvito industrijsko Celje v gospodarskem razcvetu.

Obdobje zatona V sredi osemdesetih so z naslovom republiškega prvaka dosegli še zadnji večji uspeh, ki je med drugim izstrelil pozneje prav tako uspešnega trenerja Borisa Zrinskega, potem pa se je v devetdesetih začelo obdobje zatona. "Mile Čepin bi najbrž rekel, da je za to kriva Ljubljana," malo za šalo, malo zares pove Sebastijan Weber. "Takrat so na razvoj športa zelo vplivali t. i. portoroški sklepi, ki so po svoje centralizirali vrhunski šport in kot središče košarke določili Ljubljano z Olimpijo na čelu. A si mora seveda ogledalo nastaviti tudi Celje kot mesto, ki ni našlo pravih rešitev za razvoj tega športa. Celjani zdaj iščejo priložnosti v okoliških klubih, Šentjurju, Laškem itn., ki po svoje tudi onemogočajo ponovni razcvet moške košarke v Celju, čeprav v Celju spet deluje moški klub," meni Borut Batagelj.

Čast celjske košarke rešujejo dame … Praznino ob zatonu celjske moške košarke so uspešno izkoristile košarkarice. Leto 1994 in ustanovitev samostojnega ženskega kluba pomenita mejnik v razvoju celjske ženske košarke, ki so ga pretežno gradili na domačih igralkah, o čemer se bo prav tako mogoče prepričati na razstavi. Po velikem rivalstvu z Ježico so celjske košarkarice od prvega naslova leta 2000 nanizale še osem državnih naslovov in še nekaj pokalnih lovorik.

… in veliki košarkarski dogodki Če so torej tekmovalni uspehi moških v osemdesetih začeli usihati, pa se Celje lahko pohvali z organizacijo velikih košarkarskih dogodkov, čemur je na razstavi namenjeno posebno poglavje. Med drugim se bo mogoče spomniti gostovanja znamenite reprezentance Sovjetske zveze v mestnem parku leta 1970, festivala jugoslovanske košarke leta 1977, Evropskega mladinskega prvenstva v Celju, kjer je Jugoslavija osvojila drugo mesto, leta 1988 je v Golovcu gostovalo sanjsko olimpijsko moštvo Jugoslavije, ki je nastopilo na OI v Seulu, leta 1999 pa je Celje (skupaj z Laškim in Polzelo) gostilo še evropsko kadetsko prvenstvo v košarki.

Da je EuroBasket 2013 po vsem povedanem torej tudi v Celju in da v njem igra slovenska reprezentanca, je torej logično, v en glas menita avtorja razstave. Od nje si sicer ne obetata preporoda celjske košarke, zato pa bi sam kvalifikacijski turnir v Celju in morebiten uspeh naše reprezentance na košarkarska igrišča spet lahko pognala več mladih, sta še prepričana Batagelj in Weber.