"Goran Dragić, hvala za vse, Luka Dončić pa …"

Rašo Nesterović že skoraj štiri leta opravlja vlogo generalnega sekretarja KZS. Foto: Vid Ponikvar

Kava s sogovornikom, ki menjava več vlog. Od nekdanjega kapetana reprezentance in izkušenega legionarja iz lige NBA, prek košarkarskega poznavalca brez dlake na jeziku in vse do aktualnega generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije. Radoslav Nesterović je pred natančno enim letom opazoval, kako se reprezentančna sestavljanka dopolnjuje. Pozneje se je veselil naslova evropskega prvaka. Resda ne na parketu, temveč ob njem. Enajst mesecev po zlatem Istanbulu pa …

Prihodnji mesec bo minilo eno leto od naslova evropskega prvaka. Bi lahko ta uspeh slovenska košarka bolj plemenito unovčila?
Po finančni plati smo to znali unovčiti. Bolj me boli rezultatsko nadaljevanje. Reprezentanca je padla v prenovljen kvalifikacijski sistem za SP 2019, ki je pokazal, da države z manjšo bazo košarkarjev hitro potegnejo krajši konec. Nismo Španija ali Francija, zato smo se znašli v težavah. Slovenska reprezentanca je odvisna od dveh ali treh igralcev. Če jih ni v ekipi, se sistem podre. Preostali igralci čez noč težko skočijo v nove čevlje. Brez Luke Dončića, Gorana Dragića in Anthonyja Randolpha imamo veliko težavo. Če manjka še Gašper Vidmar …

Dovolite, da razčlenimo vaš odgovor. Finančna plat. Ni skrivnost, da je bila zveza v rdečih številkah.
Imeli smo nekaj težav. Zdaj pa smo na zeleni veji. Položaj je obvladljiv. To ni samoumevno. Ni bilo preprosto. Večkrat se je bilo treba boriti za denar.

"Gogi je dal reprezentanci veliko." Foto: Vid Ponikvar Kaj pa boj z državo in zloglasne nagrade košarkarjem?
Vse skupaj bi označil za velik nesporazum. Začelo se je z izjavo Gorana Dragića o tem, da denar ni bil izplačan. Mi smo seveda čakali na to, da bi iztržili še več denarja in ga nato nakazali na račune igralcev. Še vedno trdim, da bi si fantje to zaslužili. Mimogrede, ta teden je Srbija svojim zlatim vaterpolistom namenila po 20 tisoč evrov. Mi pa smo trčili ob zakon, ki je bil sprejet v času, ko je bila država usmerjena v individualne športe. Verjamem, da se bo ta zgodba hitro pozabila, ljudje pa se bodo spominjali naslova evropskega prvaka. Država je dala svoj delež, nekaj je prispevala tudi KZS, zdaj pa je čas, da obrnemo novo stran.

Toda vladi so košarkarji pismo poslali na uradnem papirju KZS …
Res je. A to je bilo njihovo pismo. Njihova ideja, njihova pobuda. Ne gre pa le za denar, o katerem se govori. Gre tudi za odnos. Kar pa se denarja tiče, je jasno, da ga imaš lahko v neomejenih količinah, pa nisi srečen.

Ste vi srečni?
Sem. Marsikdo pa ni. Steve Jobs je imel veliko denarja, pa mu na koncu to ni pomagalo.

Rašo verjame, da se bo "Tonček" vrnil v Slovenijo. Foto: Vid Ponikvar

Dotaknili ste se tudi rezultatov, ki so sledili EuroBasketu 2017. Članski reprezentanci grozi, da bo ostala brez nastopa na svetovnem prvenstvu. Bi to označili za velik poraz?
Zame bi bil to zagotovo poraz, saj se na svoj način trudim, da bi bila Slovenija uspešna. Prepričan sem tudi o tem, da bi lahko reprezentanca z zadnjega evropskega prvenstva ob nekaj popravkih ali osvežitvah vrsto let nanizala na najvišji ravni. Ne trdim, da bi kot za stavo osvajali odličja na največjih tekmovanjih, vsekakor pa bi lahko bili blizu. Žal nismo ostali v takšni zasedbi, deloma zaradi tekmovalnega sistema ter prej omenjene šibkejše baze, deloma pa tudi zaradi odločitve Gorana Dragića o koncu reprezentančne kariere. Treba ga je razumeti. Ima družino, ima svoje življenje. Zato tudi ne držijo medijski zapisi o tem, da sem ga letos v ZDA prosil, naj ostane v reprezentanci. Ni res. Poskušal pa sem mu pojasniti, zakaj so Pau Gasol, Tony Parker in drugi največji. Zakaj? Ker so zmagovali v nizu.

Dragićeva reprezentančna kariera je bila v zadnjem letu prežeta z dvoumnimi namigi, predvsem s strani KZS. Še celo po junijski tekmi proti Črni gori v Stožicah ga je selektor Rado Trifunović znova omenil. Lahko zdaj jasno priznate, da je ta zgodba končana?
Da, to poglavje je končano. Goran je dal reprezentanci veliko. Hvala mu za vse. Čas je za nove rodove. Če se ne bomo uvrstili na svetovno prvenstvo 2019, se pač ne bomo. Vseeno bomo delali naprej. Za prihodnost slovenske košarke se ni treba bati. Imamo velik potencial. Treba pa bo delati tudi na odnosih.

Sportal Špancem ne bo treba iskati novega selektorja

Ste lahko bolj konkretni?
Ne želim pogrevati zgodb, a če že nekateri 16-letni košarkarji zavračajo igranje za reprezentanco, je to slab znak. Njihov razlog? Utrujeni smo. Res? Kako pa boste igrali v ligi NBA ali evroligi? Ne, tega res ne morem razumeti. Ko sem bil namreč mlad, sem bil vesel vsakega reprezentančnega vabila. Še več, bilo bi mi nerodno, če ne bi bil z reprezentanco. Ko nam je pokojni Vojko Hersel dejal, da se naslednji dan dobimo pod uro na glavni postaji in se za deset dni selimo na priprave v Tolmin, smo bili vsi tam. Brez vprašanj.

Pogrešate kult reprezentance?
Novi časi. Časi, v katerih imajo glavno besedo menedžerji. Zanima jih le zaslužek. Druga težava pa so starši. Včasih smo govorili o teniškem sindromu. Zdaj so pretirano ambiciozni in zaradi tega zaslepljeni starši postali del košarkarskega sveta. Potem pa se pojavi Luka Dončić in se v velikem slogu zavihti v ligo NBA. Posledično vsi silijo v tujino. Vsi bi radi videli svoje otroke med 150 mladimi igralci v Realu. Ljudje, Luka Dončić je eden na milijon! Kje pa so vsi tisti, ki so odšli v tujino, pa so se povsem izgubili?

"Prepelič? Verjamem, da je bil to trenutek njegove slabosti." Foto: Vid Ponikvar

Luka Dončić. Kakšna je njegova bližnja reprezentančna prihodnost?
Ne vem. Pravega odgovora nimam. Smo v stiku z njim. Vse je odvisno od njega. Ne pristajam na to, da klubi zadržujejo igralce, o čemer predvsem v zadnjem obdobju pogosto poslušamo. Morda, a le do določene mere. Tudi jaz sem bil v položaju, ko so mi klubski predstavniki dejali, da bi bilo dobro, če bi si vzel prosto poletje. Ne, odločil sem se za reprezentanco. To je tudi okolje, ki te lahko po slabši sezoni dvigne. Luka Dončić? Spomnite se, kako je igral v zaključku španskega prvenstva 2017. Naj vas spomnim, njegovi statistični kazalci so padli. Dosegal je štiri, pet ali morda deset točk. Sledil je reprezentančni vzpon, za nameček se je poškodoval Sergio Llull in … Dončiču je torej pri zgodbi o uspehu ob Realu veliko pomagala tudi reprezentanca. Tega ne smemo pozabiti.

Kaj ga čaka v Dallasu?
On je izjemen potencial. Ne le na igralski ravni, temveč tudi kot zvezdnik. Ne spominjam se evropskega košarkarja, ki bi se v ligo NBA odpravljal s tako velikimi pričakovanji okolice. Posledično to pomeni, da mu bo dal klub vse, kar bo potreboval. Nato pa bo na potezi Luka. Garati bo moral. Res garati. Ne gre zgolj za delo med sezono, za prizadevanje na tekmah in podobno. Že danes se dela. LeBron James? Zvezda, izjemen igralec, milijonar … To vsi vemo. Ne vem pa, če veste, da že vse od konca pretekle sezone dela kot bik.

Sportal Luka Dončić ali Primož Roglič

Se 19-letni mladenič tega zaveda?
Upam. Srčno upam. Vem, da lahko tudi v ligi NBA pokaže nesporno kakovost. Potreben bo le preklop v glavi in zavedanje trdega dela.

Je Dallas pravo okolje zanj?
Najboljše! Urejen klub, odličen lastnik, trener, ki razume košarko, in za piko na i še Dirk Nowitzki, ki ga bo znal uvesti v sistem. Že pred naborom sem trdil, da bi bila najboljša kluba za Dončića Dallas Mavericks in San Antonio Spurs.

"KZS je na zeleni veji," trdi generalni sekretar. Foto: Vid Ponikvar

Vrniva se h kvalifikacijam za SP 2019. Ste morda podcenili položaj? Ima selektor popolno podporo?
Podcenili položaj? Ne, nikakor. Rado Trifunović ima podporo, a če nima vseh igralcev, je zgodba povsem drugačna. Tudi sloviti Phil Jackson ne bi delal čudežev. Če bi, z izjemo Gorana Dragića, igrali vsi najboljši, bi imela Slovenija v kvalifikacijah za SP 2019 na svojem računu pet zmag. Zdaj ima dve. A nismo se še predali. Še imamo možnosti. Veliko bosta povedali septembrski tekmi s Turčijo in Latvijo. Če pa nam bo spodletelo, ne bo konec sveta. Tudi Italije ni bilo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji, pa je večna velesila. Bomo pač delali naprej, z mislijo na EuroBasket 2021.

Anthony Randolph?
Smo v stiku z njim. A težava ni Randolph. Težava so domači igralci. On je lahko zgolj dodana vrednost, torej tisti, ki bo zakrpal vrzel. Naturalizirani košarkar ne more biti prvi nosilec in tisti, ki najglasneje poje himno.

Kako pa komentirate kritične izjave Klemna Prepeliča, ki je vodstvu reprezentance in zveze marsikaj očital?
Prepelič se je v tistem trenutku preveč vtikal v stvari, na katere se ne spozna.

So se vas tiste besede dotaknile?
Verjamem, da je bil to trenutek njegove slabosti. Za njim sta bili dve slabši tekmi. Ni dal tistega, kar se je od njega pričakovalo. Morda je kritika obrambni mehanizem.

Kakšen je njegov status?
Verjetno ga septembra ne bo v ekipi. Če se bo tako odločil, se pač bo. Reprezentanca je vedno svobodna izbira. Če se malce pošalim, bi dejal, da to pač ni več nekdanja Jugoslavija, v kateri je športnika, ki je zavrnil reprezentanco, čakalo služenje vojaškega roka.

Sportal Kam so poniknili evropski prvaki in narodni junaki?

Po koncu evropskega prvenstva ste se zavzemali tudi za nadaljnje sodelovanje s selektorjem Igorjem Kokoškovom. Z njegovim prevzemom Phoenixa je zgodba dokončno končana …
Z Igorjem smo še vedno v stiku. Ne le jaz, temveč tudi trenerji, igralci … Ni mu vseeno, kaj se dogaja. Kar pa se njegove vloge v reprezentanci tiče, je bilo kaj kmalu jasno, da ne bo več selektor. Sistem, po katerem bi vodil dve tekmi, nato štirih ne, ne bi bil smiseln.

Ni skrivnost, da je selektor postal po vaši zaslugi.
Predlagal sem ga. Z njim se je pogovoril predsednik Matej Erjavec. Potrdili so ga drugi. Spominjam pa se prvih komentarjev. "To je Gogijev družinski prijatelj," sem poslušal. Kako pa naj deluje reprezentanca, v kateri se prvi zvezdnik in selektor ne razumeta? Če ne bi bila na isti valovni dolžini, bi bil to absurd. Želeli smo preboj. Želeli smo trenerja, ki bi poznal naš prostor in imel izkušnje iz lige NBA. Igor je bil prava izbira. Igralci so ga sprva spoznavali, nato pa so ga sprejeli. Vse skupaj je kot sestavljanka, ki se postopoma sestavlja.

Nesterović svari pred menedžerji in (pre)ambicioznimi starši. Foto: Sportida

Slovenija ima trenutno dva igralca v ligi NBA, le enega v evroligi … Realno stanje, ki vpliva tudi na reprezentančni domet?
O tem sva že govorila. Nimamo širšega nabora igralcev s prepotrebnimi izkušnjami, zato se nam vsak manko še toliko bolj pozna. Tudi pravih osebnosti, primernih za vlogo vodje, ni na pretek. Ne govorim o posamezniku, ki je najboljši, temveč o vodji. Poglejte Špance, pri katerih je bil Juan Carlos Navarro vodja tudi takrat, ko je bilo jasno, da na parketu ni najboljši. To so realne težave, s katerimi se moramo spoprijeti.

Koliko je to povezano z Olimpijo, ki je bila evroligaški klub, nato pa je strmoglavila?
Deloma prav gotovo. Prav zaradi tega veselijo pozitivni signali iz Stožic. Upam, da bodo v klubu spoznali, da so prav domači igralci tisti, na katerih je treba graditi. To je lahko potencial. Olimpija je tradicionalen klub, je nosilec. Vem, znova se bo našel kdo, ki mi bo kot generalnemu sekretarju KZS očital te besede. A to je realnost. Tudi srbske košarke ni brez Partizana in Crvene zvezde. Govorimo o okoljih, ki so baza. V Sloveniji je bila to vedno Olimpija.

Za konec … Kaj pa vaša prihodnost pri KZS?
Spoznal sem, da v športu ljudje nikoli ne bodo zadovoljni. Ne le v košarki, ne le v športu. Tako sem sprejel tudi vse kritike. Na koncu predsednik Matej Erjavec na volilni skupščini ni imel niti protikandidata. Dokler bo on predsednik in dokler bo vizija, bom vztrajal.

Kaj vas vleče?
Uspeh, napredek … Ko si prvi, prideš na okus. Želiš še, želiš več. Začutiš neverjetno lakoto. Še danes mi je žal, da z Virtusom nisem ponovil evroligaške zmage, saj nas je ugnal Žalgiris. Podobno velja za San Antonio. Če vse skupaj preslikam na KZS, bi dejal, da so se prebili na višjo raven, zdaj želimo več.

Sportal Luka Dončić bo krst dočakal v Šanghaju

Sportal "Pismo" Saša Dončića sinu Luki