Četrtek, 20. 7. 2017, 14.32
6 let, 6 mesecev
Erazem Lorbek: Moja zadnja priložnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,03
Reprezentančno poletje v luči evropskega košarkarskega prvenstva je tudi svojevrsten trenutek resnice za Erazma Lorbka, ki si bo po triletnem klubskem postu v prihodnjih tednih nalil čistega vina.
Spomin na poletja, ko je Erazem Lorbek omahoval, izpustil reprezentančno akcijo ali pa se z vodstvom krovne košarkarske zveze celo pogajal o vključitvi v izbrano vrsto, so sicer še kako živi. A ko je 33-letni Ljubljančan v sredo kot prvi prišel na reprezentančni zbor, je bilo hitro jasno, da se je položaj drastično spremenil. Zdaj je nekdanji najboljši krilni center v evroligi tisti, ki potrebuje reprezentanco, da se košarkarsko vrne med žive. Selektor Igor Kokoškov pa ob tem vendarle dodaja, da ga ne bi vpoklical, če ne bi verjel, da lahko izbrani vrsti tudi veliko da.
Za Slovenijo je zbral 34 uradnih nastopov.
Trenutek resnice
Po hudih težavah s kolenom je Lorbek izpustil kar tri klubske sezone. Preizkusil se je v poletni ligi NBA in treniral v Cantuju in Limogesu. Toda pravi poskus vrnitve bo po dvomesečnih treningih z Radom Trifunovičem, ki je Kokoškovu tudi prišepnil, v kakšen stanju je 210 centimetrov visoki krilni center, izpeljal v reprezentanci. "Trenutek resnice? Da, to je moja zadnja priložnost, da pokažem, kaj znam in se vrnem na igrišče. To je moja glavna želja," priznava Lorbek, ki je po začetkih v Ježici in mlajših kategorijah Olimpije igral za univerzitetno ekipo Michigan State, Fortitudo, Unicajo, Lottomatico, Benetton, CSKA in Barcelono. Ta je bila v sezoni 2013/14 tudi njegov zadnji klub, preden se je moral zaradi operacije kolena umakniti.
Krilni ali klasični center?
V kakšen stanju je njegovo telo danes? "Vložil sem veliko dela, da sem prišel do faze, v kateri se lahko priključim treningu z najboljšimi slovenskimi košarkarji. Čaka me še veliko dela, da se dvignem na želeno raven. Menim pa, da sem že dokaj blizu temu, da bom delal na vso moč. Pravo sliko bodo podali šele treningi," odgovarja najstarejši del nekdanje bratske košarkarske triperesne deteljice, ki prav zaradi negotovosti ne želi ugibati o tem, ali bi lahko Sloveniji bolj koristil kot krilni ali klasični center. "Pripravljam se za oba položaja. Toda v tem trenutku je pomembno predvsem to, da fizično zdržim vse napore treningov in tekem," pravi Erazem.
Prva treninga v Zrečah sta že pod streho.
Vzponi in padci
Za razliko od soigralcev (še) ne govori o slovenski skupini v Helsinkih, morebitnem napadu na kolajno … Zanima ga predvsem, ali bo koleno zdržalo. Če bo, pravi, potem bo znova obudil spomin na nekdanje reprezentančne predstave. "Prezgodaj je, da bi govoril o igri, ciljih … Ponavljam, preizkusiti se moram na treningih. Navsezadnje so priprave namenjene kar se da dobri pripravi. Lahko pa povem, da je notranji občutek dober. Poškodba kolena je terjala svoj davek. Toda to poglavje je zaprto. Ni mi bilo lahko. Bili so vzponi in padci. Vseskozi pa me je gnala ljubezen do košarke. Želja torej ni sporna," dodaja drugi najstarejši reprezentančni kandidat. Štiri mesece in pol starejši je Saša Zagorac, ki bo tudi eden od tekmecev za mesto v ekipi. Do najmlajšega, Luke Dončića, pa ju loči kar 15 let.
