Boštjan Nachbar v Barceloni doživel nenavadno stvar

Slovenski košarkar Boštjan Nachbar je skupaj s Juanom Carlosom Navarrom s 34 leti neizkušenejši pri sloviti Barceloni. V tej sezoni mu je nekoliko ponagajalo koleno. Zdaj se počuti dobro, kar je dokazal tudi na zadnji tekmi v dresu katalonskega giganta. Pokazal je najboljšo predstavo v tem tekmovalnem obdobju. Za zmago proti Teneriffom je dosegel kar 24 točk, ob tem pa se je lahko pohvalil s šestimi zadetimi trojkami.

Boštjan, pretekli konec tedna ste zasijali v polnem sijaju. Ali je bila to ena od takšnih tekem, ko pravzaprav ne morete zgrešiti? Občutek na tekmi je bil zelo dober. Pred samim obračunom nisem imel takšnega. Ko sem zadel prve trojke, sem začutil, da je večer pravi. Vsi meti so bili odprti. Igralci so mi podajali, da sem prišel do njih.

V tej sezoni takšnih presežkov ni bilo veliko … Nekaj tekem je bilo dobrih, vendar sezona ni takšna, kot je bila pretekla. Preprosto v tej ekipi nimam takšne vloge. Ne ustvarjam metov. Vse je odvisno od nasprotnikove obrambe – kako se odzove na nekatere akcije. Pri meni je mogoče, da na kakšni tekmi sploh ne bom vrgel na koš. Sploh ko se ekipe zaprejo in nam strelcem onemogočijo, da pridemo do odprtih metov. Od tekme do tekme je drugače.

Koliko se je spremenila igra Barcelone, ki je doživela kar nekaj kadrovskih sprememb? V taktiki se ni veliko spremenilo, je pa res, da imamo pomlajeno ekipo. Nekaj košarkarjev je skočnih in so polni energije. Dobivajo tudi večjo minutažo. Naša igra sloni na tem, da igramo hitro in agresivno. Za nasprotnika je to neugodno.

Na parketu ste manj minut kot lani. Kakšen poseben razlog? Razlogov je več. Moje levo koleno je bilo vneto. Na srečo je v zadnjem mesecu končno boljše, da neobremenjeno treniram in igram. Lani sem bil večji del sezone v prvi peterki, letos prihajam v igro s klopi. Zdi se mi, da sem postal bolj statičen strelec. Prednost imajo igralci, ki so v boljši formi ali imajo boljšo sezono. Na parketu dajem vse od sebe. Zadovoljen sem in grem lahko spat s čisto vestjo.

Kaj se je sploh dogajalo z vašim kolenom? Si niste vzeli nič počitka? Že na začetku sem imel vnetje ligamentov v kolenu. Neprijetna stvar, ko igraš in treniraš. Igral sem z bolečino. Na začetku sezone je bilo nekajkrat zelo boleče. Nato je bilo od treninga do treninga in od tekme do tekme različno. Mogoče tokrat trma ni bila na moji strani, da sem vztrajal in nisem počival. Vse je bilo v upanju, da bo bolečina izginila. V tem obdobju sem se ukvarjal z vajami za koleno in krepil mišice. Dvakrat sem prejel tudi injekcijo v koleno – posebno terapijo.

Niste hoteli izpustiti tekme, ker jih nimate več toliko pred seboj? Nočem jih izpuščati. Vsaka se mi zdi vredna zlata, ker jih pred seboj nimam več tisoč. Jih imam pa tisoč že za seboj. Poleg tega čutim odgovornost do ekipe, da sem vedno dosegljiv trenerju in s tem za zgled mlajšim. Da se ne joka za vsako malenkost, ampak da se stisne zobe. Mlajše generacije so razvajene. Ko prstek malo boli, bi bili radi takoj prosti.

Kako ste zadovoljni z izkupičkom Barcelone? V španskem prvenstvu ste četrti, v evroligi pa ste v TOP 16 po slabi polovici polovično uspešni … Sezono smo začeli super, nad pričakovanji, saj smo imeli veliko novih igralcev. Potem smo doživeli neznačilno stvar. Poškodovali so se nam štirje branilci, Marcus Eriksson, Brad Oleson, Alex Abrinec in Juan Carlos Navarro. Vse smo izgubili v zelo kratkem času, kar je velik hendikep. Začeli smo kombinirati. Jaz sem se na treningu pomaknil tudi na mesto krilnega košarkarja. Največ težav smo imeli z ekipami na gostovanju, kjer je bilo vroče. Popustili smo ob pritisku in izgubljali tekme v zadnjih minutah. Plačali smo visok davek, zato smo v španskem prvenstvu tudi malce slabše uvrščeni. V evroligi se nam je zgodil le en spodrsljaj proti Albi, poraza proti Real Madridu in Maccabiju pa nista kritična, saj sta to vrhunski ekipi. Ko bodo igralci zdravi, bomo dvignili formo.

Kakšne ambicije ima klub za to sezono? Verjetno se Barcelona težko zadovolji, da ni na najvišjih položajih … Ambicije so vsako leto enake in se ne spreminjajo. Radi bi osvojili kraljevi pokal, evroligo in špansko prvenstvo. Ljudje se zavedajo, da bo težko, ker imamo drugačno ekipo in nas pestijo vse te poškodbe, vendar je dobro, da nas ti cilji ženejo naprej. Nihče ne bo zadovoljen z drugim mestom. Uživamo v tem, da imamo pred seboj ta cilj.

Ali imate kaj časa, da spremljate nastope slovenskih košarkarjev, ki ne igrajo v Španiji? Vesel sem, da se je Breza (Primož Brezec, op. p.) vrnil. To je vrnitev meseca, da še ni v pokoju (smeh, op. p.). Kolikor vem, igrata v ligi NBA dobro Goran Dragić in Beno Udrih. Zoran Dragić dobiva malo priložnosti, preostale pa zelo malo spremljam. Nisem takšen tip človeka, da bi šel gledat preostale rezultate. Prej preberem vse druge stvari kot pa novice o košarki.

Omenili ste Zorana Dragića. Kako se vi spominjate tovrstnih težav, ki ste jih kot novinec preživljali v ligi NBA? Mogoče se bo slišalo, kot da bi rad zvenel pametno, ampak ni me presenetilo, da ne igra. Sploh ne. To je davek, ki ga moraš plačati. Le tisti najboljši na naboru dobivajo minute na krožnike. Vsi morajo prestati to. V takšnih trenutkih moraš imeti značaj, da preživiš. Ker ima ob sebi Gorana, ki to ve in razume, je lažje. Tudi sam sem imel eno sezono, ko sem bil na stranskem tiru. V Houstonu sem bil v podobnem položaju, ko se je klub bojeval za končnico in nam na koncu za las ni uspelo. V takšnih sezonah novinci ne dobivajo priložnosti, razen če se kdo poškoduje. Počasi sem začel igrati in si ustvaril kariero v ligi NBA. Preprosto je potreben čas. Verjamem, da bo Zoranu uspelo, ker je velik delavec. Biti mora potrpežljiv.

Dotakniva se še enega košarkarja, ki ste ga prej omenili. Ta mož je Beno Udrih. Deluje bistveno bolj zrel, sodeč po fotografijah na socialnih omrežjih se dobro razume tudi z bratoma Dragić ... Mislite, da je čas, da svoje znanje, ki ga ima v izobilju, spet da naši izbrani vrsti? To je vprašanje zanj. Beno je kakovosten igralec in bi dal reprezentanci dodano vrednost, ki je nima vsak košarkar. Vendar ni vse na terenu. Tudi v glavi moraš imeti vse urejeno. Dokler nima želje, je nesmiselno, da je zraven. Če jo ima, upam, da se bo zgodilo, bo spet zaigral. Sploh zanj bi bilo dobro, da pokaže svojo kakovost še v reprezentanci. Te zamere se morajo pozabiti. Življenje je prekratko. Ko si starejši, gledaš stvari z drugega zornega kota. Da bi se ta zgodba enkrat le končala in bi se vrnil … To je le moje mišljenje.

Kaj pa mislite, da lahko ta reprezentanca naredi na evropskem prvenstvu, zlasti če se pridružita centra Mirza Begić in Gašper Vidmar? Mislim, da bo veliko odvisno prav od igralcev, ki ste ju omenili. Če bo centrska linija prava, potem lahko ta reprezentanca računa na visoke uvrstitve. Brez centrov je težko, kar se je pokazalo na svetovnem prvenstvu. Boljšim ekipam smo se težko postavili po robu. Za uspešno igro Gorana Dragića in morda Bena Udriha potrebuješ dobro centrsko linijo. Centri si pa prav tako želijo takšnih branilcev. Če pa so dobri v obrambi, lahko branilcem še pokrijejo hrbet. In Begić in Vidmar sta.

Kaj boste vi počeli poleti? Še devetič bom imel svoj košarkarski tabor. Datum še ni določen. Letos in prihodnje leto ga bom še organiziral. Ko bo obletnica, pa bom verjetno končal.

Zakaj? Mogoče se bom ukvarjal s kakšnimi drugimi stvarmi. Tudi sam sem si rekel: dokler bom aktiven, bom imel tabor in bom s tem ohranjal neposreden stik z mlajšimi in prenašal znanje nanje. Ko ne bom več aktiven … Poleti si želim tudi več časa preživeti z družino. Moji otroci so že toliko stari, da me starejša grdo gleda in reče: 'A z mladimi fanti greš igrat košarko, z mano se pa ne greš?' (smeh, op. p.). Poleg tega se bom pripravil še na prihodnjo sezono. Željo imam igrati še prihodnje leto. Sicer pa se bom ukvarjal tudi s svojim podcastom, morda sledi še kakšna akcija z Unicefom.

Torej boste košarkarsko aktivni še prihodnjo sezono? Rad bi igral še v prihodnji sezoni. Lahko pa se stvari spremenijo. Če me danes vprašate, imam še namen igrati. Vedno sem si dejal, da bom igral košarko toliko časa, dokler jo bom lahko igral na najvišji ravni. Dvomim, da bom imel motiv igrati v nižjih ligah. Kariero bi rad končal zdrav, da lahko potem delam karkoli. Da nisem omejen s poškodbo. Kariere ne bom vlekel …