Kopitar in Kralji nad rekorderje rednega dela

Trener zadnjih Joel Quenneville je pred sezono dejal, da ima dovolj izpadov v konferenčnih četrtfinalih – usoda Chicaga v zadnjih dveh sezonah – in da so njegovi varovanci pripravljeni na ponovitev zmagovitega leta 2010. Najboljša ekipa rednega dela skrajšane sezone, ki je na prvih 24 tekmah vselej osvojila vsaj eno točko in tako postavila nov mejnik v NHL-u, je urok četrtfinala prekinila proti "divjakom" iz Minnesote, drugo stopničko v končnici pa je proti Rdečim krilom preskočila na sedmi tekmi. Blackhawksom je proti Detroitu voda že pošteno tekla v grlo, zaostajali so že z 1 : 3 v zmagah, nato pa nanizali tri zaporedne zmage in si priigrali tako želeni konferenčni finale. Nasproti jim bodo stali Kralji, ki so si zadnje dejanje pred velikim finalom priigrali tako, da so v četrtfinalu v šestih tekmah izločili St. Louis Blues, nato pa v izenačeni seriji na odločilni sedmi tekmi ugnali še nevarne Morske pse iz San Joseja.

Zadnji spopad omenjenih moštev v končnici sega v leto 1974. Pred 39 leti sta se ekipi srečali v četrtfinalu, s 4 : 1 v seriji so bili uspešnejši hokejisti iz vetrovnega mesta. Takrat luči sveta ni ugledal še noben oklepnik, na katerega tokrat računata Joel Quennevill in Darryl Sutter. So se pa v rednem delu letošnje sezone trikrat pomerili, dvakrat (s 5 : 2 in 3 : 2) je slavil Chicago, enkrat so zmagali Kralji (5 : 4). Statistika je sicer na strani Chicaga, ki ima tudi prednost domačega terena, a že Detroit je v končnici dokazal, da se tudi tako trd oreh lahko stre.

Vratarska zanesljivost: Quick vs. Crawford

Kaj reči o najbolj zanesljivih čuvajih mreže v končnici, ki sta v izločilnih bojih še izboljšala svoj odstotek ubranjenih strelov. Če lanskoletni dobitnik nagrade za najkoristnejšega igralca končnice (Conn Smythe Trophy) Jonathan Quick na začetku sezone ni našel najboljše forme, mu v končnici, razen napake s prve tekme proti St. Louisu, težko kaj očitamo. Sedemindvajsetletni Američan, ki je bil že lansko sezono jeziček na tehtnici, se je tudi letos v končnici odlično znašel, njegov odstotek ubranjenih strelov je 94,8, na tekmo v povprečju prejme 1,5 zadetka, na 13 tekmah končnice je mrežo trikrat ohranil nedotaknjeno.

Na drugi strani stoji slabi dve leti starejši Corey Crawford, o katerem je strateg Chicaga pred sezono dejal, da upa, da bo njegov odstotek kaj višji od številke 90. Kanadčanu je to uspelo že v rednem delu, ko je bil pri svojem delu 92,6-odstotno uspešen, v končnici je prestavil še v višjo prestavo in odstotek zvišal na 93,8. Da še stopnjuje formo, dokazuje tudi podatek, da je na zadnjih štirih tekmah ustavil 95 odstotkov vseh strelov na svoja vrata. Obeta se spopad dveh zanesljivih vratarjev, ki bi v boju za veliki finale utegnila biti ključna moža svoje ekipe.

Strniti obrambo proti eni najučinkovitejših ekip rednega dela

Glede na to, da Kralje pesti neučinkovitost, bo morala biti njihova obrambna vrsta še kako strnjena, da bo zaustavljala in preprečevala poskuse ene učinkovitejših ekip rednega dela v ligi. Drew Doughty, Slava Vojnov in Rob Scuderi bodo tudi v konferenčnem finalu branilci z najvišjo minutažo, ki bi lahko poskrbeli tudi za kakšen zadetek (Vojnov je v končnici štirikrat zatresel mrežo nasprotnikov, Doughty dvakrat). Aktualne prvake lahko veseli dejstvo, da so v končnici prejeli v povprečju le 1,54 zadetka na tekmo, kar je najmanj med vsemi ekipami.

A tudi Chicago v izločilnih bojih ni pustil prav veliko ploščkov v svojo mrežo, v povprečju so prejeli 1,83 zadetka na tekmo. Že vso sezono je med branilci najbolj razpoložen Duncan Keith, ki je tudi v končnici svoje soigralce dobro zaposlil s podajami in na ledu preživel največ časa. Quenneville si vsekakor več želi od Brenta Seabrooka, ki je sicer na sedmi tekmi proti Rdečim krilom dosegel zmagoviti zadetek, a to je bila le ena izmed njegovih dveh točk na 12 tekmah. Ob omenjeni dvojici so tu še Niklas Hjalmarsson, Johnny Oduya, Nick Leddy in Michael Rozsival.

Kaj več kot dva zadetka na tekmo

Najučinkovitejša igralca finalistov zahoda sta Anže Kopitar in Patrick Kane, v končnici pa je pri Chicagu največ točk dosegel še en Patrick, in sicer Sharp, pri Kraljih pa je bil najbolj vroč Mike Richards. Sharp je sicer v polfinalni seriji zadel le dvakrat. Več si v moštvu želijo od Jonathana Toewsa, ki je šele na predzadnji tekmi dosegel prvi zadetek v končnici, njegov izkupiček v statistični kategoriji plus/minus pa je negativen (–2). Upe polagajo tudi na Kana in seveda veterana Mariana Hosso. Drugo najučinkovitejše moštvo rednega dela je v končnici dosegalo v povprečju 2,75 zadetka na tekmo (v rednem delu 3,1).

Darryl Sutter je v polfinalu nekoliko premešal udarni napad Anže Kopitar – Justin Williams – Dustin Brown. Namesto kapetana je v prvi napad postavil Kyla Clifforda, ki je vnesel svežino, na zadnji tekmi pa je trojica spet zaigrala skupaj in dosegla zmagoviti zadetek. Za moža velikih tekem se je izkazal Williams, ki je na sedmi tekmi prispeval oba zadetka svoje ekipe. Kanadski dirigent, ki še ne ve, ali bo lahko računal na Jarreta Stolla (pretres možganov), si vsekakor želi kaj več kot zgolj dva zadetka na tekmo v mreži nasprotne ekipe.

In kako se ekipi držita z igralcem več in igralcem manj? Chicago je najboljše moštvo, ko beseda nanese na "penalty killing", saj so se v končnici v igri z igralcem manj ubranili kar v 97,6 odstotka (prejeli so le en zadetek iz 41 poskusov), medtem ko so se oklepniki iz Kalifornije v tem elementu igre ubranili v 86 odstotkih. Imajo pa Kopitar in soigralci v končnici boljši izkoristek "power-playa" od Chicaga, in sicer so izkoristili natanko vsako peto igro z igralcem več, medtem ko je bil Chicago natančen v 16,2 odstotka.

Boj za vstopnico, ki pelje v veliki finale, se bo začel v soboto, 1. junija, v Chicagu.