Eni prerojeni ob power-playu, drugi se ob njem držijo za glavo

New York Rangers so na uvrstitev v finale čakali dolgih 20 let, zadnjič so namreč v njem zaigrali leta 1994, ko so se veselili četrtega naslova prvakov lige NHL v zgodovini (prvaki so postali še v sezonah 1927/1928, 1932/1933, 1940/1941). Za Kralje je to drugi finale v zadnjih treh sezonah in lov na drugi Stanleyjev pokal v zgodovini franšize.

Oba kluba sta se na poti do zadnje letošnje faze tekmovanja dodobra naigrala, Los Angeles je odigral maksimalno število tekem, 21, nasprotniki le tekmo manj. Sta prvi moštvi, ki sta se v finale uvrstili po tem, ko sta prvi seriji dobili šele po sedmih tekmah, Kopitarjevi so sploh prvo moštvo, ki je vse tri serije dobilo na ta način.

Finalista sta se v letošnji sezoni srečala dvakrat in oba v žep pospravila eno zmago. Najprej so Rangers s 3:1 utišali Staples Center, nato so Kralji po nogometno (1:0) slavili v Madison Square Gardnu.

Quick proti Lundqvistu

Za obe ekipi velja, da se večinoma lahko zaneseta na svoja vratarja Jonathana Quicka, ta je bil prvo ime Kraljev ob zmagoslavju leta 2012, in Henrika Lundqvista, ki je praviloma vselej ključni mož newyorške ekipe.

Quickova statistika v končnici govori, da je bil na 21 tekmah 90,6-odstotno zanesljiv, medtem ko je njegov švedski nasprotnik na 20 tekmah z 92,8 odstotka ubranjenih strelov reševal svoje moštvo pred izpadom. Lundqvist je najbolj zaslužen za to, da so s soigralci tu, kjer so, in je upravičeno med peterico, ki se "bojuje" za Conn Smythe Trophy, nagrado za najkoristnejšega igralca končnice.

A čeprav je statistika na strani vratarja New Yorka, je Quick že dokazal, da se zna zbrati v pravih trenutkih, soigralci pa verjamejo v njegovo miselno moč, ne nazadnje je bil prav on eden od razlogov, zakaj je Stanleyjev pokal leta 2012 pristal v rokah Kraljev.

Zamenjava za Quicka je Martin Jones, ki je v končnici vskočil na dveh tekmah, v kratkem času ni imel prav veliko dela – ubranil je vseh sedem strelov, med tem ko je bil zamenjava za Lundqvista vselej Cam Talbot, ki pa v zadnjih dneh zaradi poškodbe, v taboru New Yorka je niso izdali, ni treniral z ekipo. Če Talbot ne bo sposoben za opravljanje dela, bo lahko priložnost v ekipi dobil David LeNeveu, sicer še lani član Linza, ki še nikoli ni branil za Rangerse.

Ob vratarju še četverica za MVP končnice

Pri Kraljih je bil v celotni končnici najbolj razpoložen Anže Kopitar, prav veliko za Hrušičanom ni zaostal Jeff Carter, z 12 zadetki pa je bil najboljši strelec Marian Gaborik. Sploh zadnji dobro pozna Rangerse, pri katerih je domoval med letoma 2009 in 2013, ko so ga "poslali" v Columbus, od tam pa marca letos v Los Angeles, kjer s Kopitarjem sestavlja nevarno navezo. Opozoriti velja še na Tylerja Toffolija in Tannerja Pearsona, ki sta se v finalu zahoda odlično znašla ob Carterju.

Na drugi strani izrazitega golgeterja nimajo, je pa točkovni voz vlekel prišlek Martin St. Louis – marca se je preselil iz Tampe ‒, ta je med play-offom zaradi izgube matere sicer preživljal težke čase, a dokazal, da tudi pri 38 letih ni za staro šaro.

Derek Stephan in Ryan McDonagh sta prav tako zadela trinajstico in prav od zadnjega bo veliko odvisno. New York se namreč zanaša na branilca, ki lahko nasprotnikom preglavice povzroča tudi v nevtralni in napadalni tretjini. Pri Kraljih pa vedno bolj v ospredje stopa branilec Drew Doughty, ta je proti Chicagu vpisal tri zadetke in štiri podaje, na ledu pa v povprečju preživel skoraj 30 minut.

Eni odlično z igralcem več, drugi z manj

Če so Kralji v rednem delu veljali za ekipo, ki izjemno težko zatrese nasprotnikovo mrežo, se je to v končnici povsem spremenilo. Prerojeno kalifornijsko moštvo je namreč tisto, ki v povprečju dosega največ zadetkov na tekmo, in sicer 3,48, New York je z 2,7 zadetka na tekmo na sedmem mestu.

In še v nečem so Anže Kopitar in soigralci kar na enkrat odlični – v igri z igralcem več. V rednem delu so power-play izkoristili v zgolj 15,1 odstotka primerih, v končnici ga v kar 25,4 odstotka primerih. Na drugi strani pa se Rangersi ob izkoristku power-playa lahko držijo za glave, saj so zadeli le v 13,8 odstotka – od 81 iger z igralcem več so jih izkoristili le 11.

Se pa zato lahko pohvalijo z eno od najboljših iger z igralcem manj, saj so se v končnici ubranili v kar 85,9 odstotka primerih, za kar je precej zaslužen vratar Lundqvist. Kralji pa so se v igri z igralcem manj ubranili v 81,2 odstotka primerih.