Junaški očka, ki podoživlja srečo Turbo Rudija

Prejšnje zgodbe: Davor Šuker (Hrvaška), Armando Sadiku (Albanija), Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija). 

Mladen Rudonja je za prvi zadetek v dresu slovenske reprezentance potreboval 53 tekem. Slovenski navijači so pred leti že obupali nad mislijo, da se bo simpatični Turbo Rudi sploh kdaj vpisal med strelce. Mladen Rudonja, čeprav je igral na krilnem položaju, nekajkrat pa se je preizkusil tudi kot napadalec, zadetka ni dosegel na kar 52 tekmah v državnem dresu. Nato pa je nogometaš, znan po hitrosti in izjemni borbenosti, presenetil nejeverne Tomaže na tekmi, kjer je vsak zadetek štel dvojno.

V Bukarešti, ko si je Katančeva četa na deževen jesenski večer prvič priigrala nastop na svetovnem prvenstvu, je pot do mreže našel tudi Rudonja in osupnil javnost. "Tudi slepa kura najde zrno," so v šali pojasnjevali njegovi navdušeni slovenski privrženci, Rudonja pa si je utrdil status enega najbolj priljubljenih slovenskih nogometašev.

Ko je bil zadnjič strelec, je igral v peti ligi

Neil Taylor je v ponedeljek dočakal strelski prvenec v državnem dresu. Foto: Reuters Kaj ima Rudonja z opraviti z Walesom, ki je na evropskem prvenstvu v Franciji presegel pričakovanja in v močni skupini B osvojil prvo mesto? Na prvi pogled nič, na drugi pa se lahko v njegovi čudežni zgodbi s srečnim koncem prepozna Neil Taylor. Star je 27 let, igra na položaju levega bočnega branilca, v ponedeljek, na najpomembnejši tekmi kariere, pa je zatresel mrežo Rusije in Otočanom pomagal do zlata vredne zmage s 3:0, s katero so si zmaji zagotovili prvo mesto in napredovanje v osmino finala.

Med strelce se je tako vpisal Valižan z indijskimi koreninami. To je bil njegov strelski prvenec v državnem dresu. Čeprav za člane igra že šest let (za A-reprezentanco je debitiral pred dobrim šestimi leti na prijateljski tekmi s Hrvaško v Osijeku), pred tem pa je branil čast Walesa tudi v mlajših selekcijah, se je med strelce prvič vpisal šele v ponedeljek. Za različne reprezentance je odigral že 65 tekem, pred štirimi leti je zaigral tudi za združeno olimpijsko zasedbo Velike Britanije, a tudi takrat ni bil strelsko uspešen.

"Doseči zadetek na takšni tekmi je nekaj neverjetnega. Približal sem se kazenskemu prostoru, nato trikrat pogledal, ali bi lahko komu podal, a ni bilo nikogar na vidiku. Rekel sem si, da bi lahko sam izpeljal napad. Žogo sem želel spraviti vratarju med nogama, a jih ni razprl. Moji prvi dve ideji nista bili preveč dobri. Nato se mi je žoga še enkrat odbila na nogo, takrat pa sem zadel v polno," je nogometaš, znan po sodelovanju z dobrodelnimi organizaciji, opisoval srečen trenutek v 20. minuti, ko je prelisičil rusko obrambo in povišal vodstvo na 2:0.

Za labode še ni zadel v polno

Ronaldu, Lewandowskemu, Ibrahimoviću ni uspelo, Taylorju pa je. Foto: Reuters Ko je Rudonja zaman iskal poti do mreže tekmecev na reprezentančnih dvobojih, je strelski apetit potešil vsaj v klubskem dresu. Pri Taylorju je bilo drugače. Zadnji prvenstveni zadetek je dosegel 23. maja 2010, ko je igral v petem angleškem klubskem razredu. Branil je barve Wrexhama in zatresel mrežo ekipi Grays Athletic, nato pa prestopil k Swansea Cityju in se meril v premier ligi. Za labode, ki jih vodi Italijan Francesco Guidolin, je v angleškem prvenstvu zbral 156 nastopov, rubrika doseženih zadetkov pa je ostala prazna.

Zato ne čudi, da se je v ponedeljek, ko je premagal ruskega vratarja, hitro znašel na naslovnicah. "V reprezentanci igram na položaju, kjer sem nekoliko bližje vratom tekmecev kot pa v klubu. Selektor mi pravi, da lahko prodiram, kolikor si želim," je pojasnil 27-letni branilec.

Sin Angleža in Indijke, edini Britanec z azijskimi koreninami, ki igra redno v premier ligi, je s svojo zgodbo obnorel Wales. Pojavlja se tudi šala, da je na seznamu strelcev boljši od mnogo preverjenih strelcev, našteli so Cristiana Ronalda, Roberta Lewandowskega, Zlatana Ibrahimovića, Thomasa Müllerja ali Harryja Kana, ki sploh še niso dosegli zadetka. Taylor je že enega.

Njegov soigralec je mladi slovenski vratar

V vrhunskih angleških klubih bi si želel še več nogometašev z indijskimi koreninami, a bo to težko uresničljivo, saj indijski starši ogromno pozornost posvečajo izobraževanju. Časa za vrhunski šport pri mnogo nadarjenih nogometaših tako zmanjka.

Trenutek, ko je 27-letni Valižan z indijskimi koreninami dočakal sanje. Foto: Reuters

Ko je začel trenirati nogomet, ga je oče pustil na trening šele takrat, ko je naredil vse domače naloge. Pri desetih letih se je dokazoval v nogometni šoli Manchester Cityja, a se tam ni dolgo zadržal. Pot ga je vodila k Wrexhamu, nato pa se je vrnil v Wales in oblekel dres Swansea Cityja. Tam je njegov soigralec tudi mladi slovenski vratar Gregor Zabret, ki je v prejšnji sezoni na nekaterih premierligaških tekmah že sedel na klopi. Tudi on je lahko ponosen na Taylorja, valižanskega junaka, ki je po tekmi z Rusijo proslavljal zgodovinski uspeh zmajev v druščini obeh otrok.