Petek,
12. 6. 2015,
14.08

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

mali junaki

Petek, 12. 6. 2015, 14.08

7 let, 1 mesec

To je šport, ki ga je Nikola Tesla označil za najbolj subtilno igro perfekcije in logike

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Biljard že dolga leta ni kavarniški šport, kot se ga je označevalo nekoč. Je šport v pravem pomenu besede, tehnično pa spada celo med najbolj zahtevne. V Sloveniji imamo okrog sto igralcev biljarda.

Igra s kroglami, ki jih igralci potapljajo v stranske žepe na igralnih mizah, pri popularizaciji v slovenskem prostoru je znatno pomagal tudi Jonas, ne pozna starostnih omejitev in je šport, pri katerem poškodb skoraj ni, poudarja Mitja Gradišnik, predsednik Biljardne zveze Slovenije.

"Lahko ga začnete igrati že pri petih ali sedmih letih, in sicer v vseh dvoranah, kjer imajo primerno opremo. Torej biljardno palico za otroke in pručko, na kateri bo otrok dosegel biljardno mizo."

Kljub temu Gradišnik staršem predlaga, naj otroci z resno igro še malo počakajo.

"Otrok naj se vključi od petega do sedmega leta, poleg biljarda pa naj se za zabavo ukvarja tudi s splošno telesno aktivnostjo, kjer bo pridobil osnovno telesno koordinacijo. Pozneje (7‒9 let) poleg zabavne igre biljarda priporočam uvajanje najrazličnejših iger z žogo, ker se tako že začne krepiti ročno-očesna koordinacija, pozneje, od 9. leta, pa se ponavadi že začnejo uvajati prve prave lekcije biljarda, za katere je pametno, da so vključene v zabavne igre in lahkotne preizkuse, ki jih mladi lahko opravijo in tako tudi prvič doživijo občutek mojstrstva."

Športov med sabo sicer ni dobro primerjati – vsak je zahteven na najvišji ravni, je pa že Nikola Tesla o biljardu zapisal, da je gre za "najbolj subtilno igro perfekcije in logike – stkane iz šahovske kombinatorike, zakonov fizike in izredne povezanosti človeškega uma in telesne motorike".

Gradišnik se z navedeno mislijo povsem strinja, prav tako poudarja, da biljard nekatere uradne raziskave uvrščajo med tehnično najzahtevnejše športe na svetu.

Poleg odlične tehnike udarca biljard od igralca zahteva pamet, preciznost, pogum in potrpežljivost ali krajše štirje P-ji poola, kot še rečemo biljardu.

Kaj mora imeti igralec biljarda?

Gradišnik pravi, da je v športu na sploh, pri biljardu pa sploh nehvaležno govoriti o nujnih ali zaželenih značilnostih. Zaželena sta dober vid in dobra očesno-ročna koordinacija, šele nato pa pride na vrsto talent.

"Ta je lahko blagoslov ali pa prekletstvo," pravi Gradišnik. Dostikrat se namreč izkaže, da najbolj uspe tistim, ki so pripravljeni garati, pa četudi morda niso najbolj nadarjeni. Opaža namreč, da se obilen talent v mladosti lahko maščuje pozneje v prihodnosti, ko je treba tekmovati z najboljšimi na svetu.

Razlog se skriva v dejstvu, da zelo nadarjenim na začetku ni treba garati – vse gre zlahka, na določeni točki pa morajo začeti garati vsi. Takrat so v prednosti tisti, ki so to morali početi že od začetka in so vajeni trdega dela.

"Najboljša je kombinacija obojega," pravi Gradišnik, "če pa sta dodani še inteligenca in čustvena zrelost, potem je to lepa popotnica za naprej".

Stotnija tekmovalcev

V Sloveniji imamo okrog sto tekmovalcev, ki igrajo v tretji (začetniški), drugi in prvi biljardni ligi, ta velja za elitno, v svetu pa je igralcev biljarda bistveno več – številke se gibljejo tudi okrog sto tisoč.

Med slovenskimi igralci je treba opozoriti na stare mačke, kot sta Matjaž Erčulj in Marko Bakarčič, ki sta mednarodno najbolj uspešna slovenska tekmovalca v zadnjih 30 letih, ter povratnika v športni biljard Mateja Šuleka, ki je na letošnjem članskem evropskem prvenstvu osvojil deveto mesto.

Med mladimi upi so Denis Kragolnik in Klemen Gradišnik, perspektivna mladeniča s kopico odmevnih mednarodnih rezultatov – tudi petima mestoma na mladinskem evropskem prvenstvu, in pa Ana Gradišnik, dobitnica kar sedmih medalj na mladinskih evropskih prvenstvih in celo ene s članskega evropskega prvenstva, ki ga je osvojila kot mladinka. Gradišnikova je tudi edina, ki trenutno sodeluje s profesionalnim trenerjem Jorgenom Sandmanom, Švedom, ki velja za eno izmed največjih avtoritet v svetu športnega biljarda.

Delavni in vedno boljši so tudi 17-letni Matic Grabnar, 13-letni Jan Mrak in 12-letna Niki Grabnar.

Slovenija ima svojega predstavnika tudi med športniki invalidi. Matej Brajkovič je naš edini tekmovalec na invalidskem vozičku. Ne da samo enakovredno tekmuje v slovenski prvi ligi, ampak je tudi dobitnik vrste medalj na evropskih prvenstvih za hendikepirane in tretji s svetovnega prvenstva.

Biljard vam ne bo izpraznil denarnice

Biljard spada med najcenejše športe. "Osnovno (a zelo preprosto) igralno palico s kredo in kovčkom boste dobili že za slabih 50 evrov, drugega pa v zgodnjih začetkih niti ne potrebujete.

Poleg tega je vsaka biljardnica opremljena z osnovno hišno opremo, ki na začetku povsem zadostuje," pojasnjuje Gradišnik, s katerim smo predlanskim posneli malo šolo videa, v katerih si lahko ogledate nekaj biljardnih osnov.

Kaj pa prihodnost?

Gradišnik biljardu v Sloveniji napoveduje lepo prihodnost, a za njeno uresničitev bodo morali zavihati rokave vsi deležniki te športne zgodbe.

Biljardna zveza Slovenije skrbi za ustrezne ustroje, programe, financiranja in izobraževanja, klubi pa za novačenje mladih in pripravo programov ter stimulacij za svoje člane.

Nič od tega pa ne bo pomagalo, opozarja predsednik Biljardne zveze Slovenije, če ne bomo imeli tekmovalcev, ki bodo pripravljeni na ure in ure treninga in odrekanja, vse za to, da bi lahko enkrat v prihodnosti posegli po – morda tudi – olimpijskem vrhu.