Renesansa taekwondoja: z odličji in izkušnjami v svetlo prihodnost

Anićeva in Trajković sta v Puebli Sloveniji priborila zgodovinski prvi odličji, Rajherjevi je veselje preprečila smola. Slovenska reprezentanca je med elito nastopila močnejša kot kdajkoli, izkušnje sta nabirala tudi Gregor Pirš in Jure Pantar, nekaj obetavnih bork in borcev iz mladinskih vrst pa že trka na vrata članske reprezentance. Olimpijski, WTF taekwondo v Sloveniji doživlja nekakšno renesanso, brcati je začelo tudi novo vodstvo zveze, ki ima visoke cilje. V Mehiki so vsi skupaj dobili potrditev, da plujejo v pravo smer. "Po tem svetovnem prvenstvu je postalo dejstvo, da se Slovenija uvršča v svetovni vrh olimpijskega teakwondoja," se je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani smejalo predsedniku slovenske taekwondo zveze Anžetu Logarju: "To ni naključje, ni sreča, če bi imeli kanček več sreče, bi namreč iz Mehike prinesli tri medalje. Predvsem gre za to, da je ekipa, ki se je izkazala na svetovnem prvenstvu, delovala kot dobro namazan stroj. Taekwondo je v dobrem letu bistveno napredoval, postal je šport prve kategorije, položili smo notranjo organizacijo in prvič v zgodovini posegli po svetovnih odličjih. Mlada generacija bork in borcev, tistih, ki so nastopali v Mehiki, in tistih, ki so še doma po klubih, je na dobri poti, da slovenski taekwondo zasidra med svetovne velesile."

Medtem ko borke in borci svoje delo opravljajo v telovadnicah in na tatamijih, je naloga zveze, da jim zagotovi vso podporo. Kot v vseh drugih športnih panogah se tudi v taekwondoju Slovenija pač ne more meriti z bogatimi velesilami, ki v šport vlagajo neprimerno večje vsote denarja, a dejstvo, da tekmovalci tudi pri nas niso več povsem prepuščeni sami sebi, daje razlog za optimizem. "Te rezultate je prinesla dobra klima in veliko delo, ki smo ga opravili v zadnjem letu. Čestitke so deževale z vseh strani, nekaj denimo pove tudi dejstvo, da medalj v Mehiki niso osvajale velesile, kot so Turčija, Velika Britanija, Združene države Amerike … To naš dosežek postavlja v pravo luč, generacija, ki je blestela na svetovnem prvenstvu, pa zagotovo še ni rekla zadnje besede. Mislim, da se je Sloveniji dodobra oddolžila za London, kjer smo ostali brez odličja," je razložil tehnični direktor WTF verzije Kristijan Kovačič. S selektorjem Miodragom Krnetićem in trenerjem Bojanom Feršem so tako vodilni postavili temelje za napredek.

"Ta medalja je, glede mene, medalja cele ekipe. Vsi so mi pomagali, navijali, na prvenstvo smo prišli resnično kot prava ekipa in upam, da bo tako tudi naprej. Mislim, da je bila to ena ključnih sestavin uspeha," pravi slovenska junakinja, Hrvatica Franka Anić, z njo pa se seveda strinja tudi Štajerec Ivan Trajković, ki mu je možnost, da bi se boril za še žlahtnejše odličje, od brona odpihnila poškodba: " Za mojo medaljo stoji vsa ekipa. Že Franka nas je nekako sprostila, ko je dan pred mano vzela medaljo. Bil sem zadovoljen z žrebom in sem ga dobro izkoristil. V polfinalu sem dobil udarec v desni kvadriceps, zato sem potem naslednjo borbo proti poznejšemu zmagovalcu predal, saj bi lahko resneje ogrozil svoje zdravje."

V Mehiki se je tako pisalo novo poglavje zgodovine slovenskega taekwondoja, Anićeva in Trajković sta ga postavila na svetovni zemljevid, ob pomoči Nuše Rajher pa so svet nase opozorili že na lanskih olimpijskih igrah v Londonu. A takšna prepoznavnost prinaša tudi nove izzive. "Odkar smo se trije uvrstili na olimpijske igre, nas vsi poznajo, a nas še vedno gledajo kot nekakšne eksote. Vedo pa, da ko stopijo v ring z nami, ni šale. Čudijo se, kako se je slovenski taekwondo tako dvignil. V enem hrvaškem klubu je toliko tekmovalcev kot pri nas v vsej reprezentanci, a očitno delamo dobro, tako v klubih kot v reprezentanci. Upam, da bomo to dobro delo potrdili že naslednje leto na evropskem prvenstvu in seveda čez tri leta na olimpijskih igrah," je stanje opisala 30-letna Mariborčanka, v mladi reprezentanci najbolj izkušena borka.

Tekmovalke in tekmovalci zdaj odhajajo na zaslužen dopust, septembra pa se začnejo priprave na novo sezono. Bitka za olimpijske norme bo potekala tudi prek zbiranja točk na novoustanovljenih turnirjih za veliko nagrado, seriji tekmovanj najvišjega ranga. Prvo bo že decembra gostil Manchester. V slovenski zvezi se veliko pričakuje od mladinskega evropskega prvenstva konec leta, pa članskega evropskega prvenstva, ki bo naslednje leto v Ukrajini ...