Ponosni bratje, ki so slovenski ragbi popeljali na naslovnice

Vodstvo Rugby zveze Slovenije (RZS) je ogromno medijsko zanimanje, ki je zavladalo ob prihodu peterice ponosnih Angležev, izkoristilo za promocijo ragbija. "To ni šport, ki ga igrajo grobijani, ampak so to džentelmeni, ki se znajo obnašati. Pridite na tekmo, ne bo vam žal," je poudaril podpredsednik krovne zveze, navdušen nad obiskom sedme sile na sploh prvi novinarski konferenci, ki jo je kdajkoli priredila zveza.

Zapihal je nov veter. Zgodba bratov Škofic, ki živijo v predmestju Manchestra (vsi po vrsti navijajo za nogometni klub United in ne marajo Cityja), je hitro osvojila deželo na sončni strani Alp. Prej so dedkovo domovino obiskovali le poredko in prihajali večinoma v času velikonočnih praznikov, zdaj pa so prispeli s posebno nalogo in častjo. Zastopali bodo barve Slovenije in ji pomagali izpolniti cilj, obstanek v diviziji C.

Zaradi dedka, ki se je po koncu druge svetovne vojne iz Štajerske preselil na Otok, ter žal že pokojnega očeta, ogromnega zaljubljenca v ragbi, so se odločili, da bodo nosili slovenski dres in reprezentanci pomagali do tekmovalnih uspehov. S tem bodo poskrbeli tudi za svetovni rekord, saj na tako pomembni meddržavni tekmi ni še nikoli za isto ekipo zaigralo pet bratov.

Izmenjevanje izkušenj na treningih

Ponosno jih je v spremstvu mame iz otroškega vozička opazovala tudi dveletna sestra Violet ter se v eni izmed ljubljanskih picerij, ki je odprla vrata najboljšim slovenskim igralcem ragbija, spretno izogibala množici. Peterica z Otoka je vesela, da jih bo v soboto bodrila na ljubljanskem štadionu.

Bratje Škofic so reprezentanci definitivno prinesli dodano vrednost: "Zdaj je bolj zanimivo in zavzeto na treningih. Prej se je vedelo že vnaprej, kdo bo igral, zdaj, ko so prišli bratje, pa se moraš veliko bolj potruditi. Prinašajo dodaten motiv, na treningih se izjemno dela. Veliko vedo o ragbiju, tako da si izmenjujemo izkušnje. Anglija je le zibelka ragbija. Zanimivo bo," je prišleke iz Velike Britanije pozdravil kapetan Grega Miljuš.

"Zavedamo se, da nas čaka velika odgovornost. Prišli smo uživat, a tudi igrat ragbi ter pomagat Sloveniji. Prej smo bili ekipa petih bratov, zdaj nas je v slovenski reprezentanci 30, tako da lahko rečem, da imam tukaj 29 bratov," se je pošalil najstarejši izmed Škoficev, Jack.

"Ragbi želimo v Sloveniji dvigniti na raven, ki si jo zasluži. V svetu je zelo priljubljen, želimo si, da bi bil tudi pri nas," je poudaril podpredsednik RZS Primož Bohinc. Ko je zveza lani poleti dobila novo vodstvo, se je lotila izpolnjevanja ciljev in z veliko truda v kratkem času poskrbela, da je zanimanje za ragbi naraslo.

Odločila se je za rekrutiranje novih igralcev, eno izmed najbolj pomembnih tekem v zadnjem obdobju, domače srečanje z Bolgarijo, ki odloča o obstanku v diviziji C3, pa preselila na štadion z večjim številom sedežev. Izbrala je štadion ŽAK v Spodnji Šiški. "To je veliko bolj resen objekt kot tisti v Stanežičah," je poudaril. Dvoboji ragbija v tujini slovijo kot družinski dogodki. Slovenski igralci se trudijo, da bi bilo podobno v soboto v Šiški.

Urugvajec je srečen, da je lahko selektor

Zadnjeuvrščena Bolgarija je lani v Sofiji v skupini C3 ugnala Slovenijo. Če bi ji encijani vrnili udarec, bi si že zagotovili obstanek. Bolgari imajo v svojih vrstah pet Francozov s koreninami iz omenjene balkanske države, tako da se v soboto na štadionu ŽAK obeta tudi francosko-angleški spopad. "Bolgari so zahtevni tekmeci, a tudi počasni. Skušali jih bomo preteči, to bo naš načrt," meni kapetan, selektor pa drži pesti, da jim bo vreme naklonjeno.

"Če bo padal dež, to ne bo dobro, saj bo spolzko in naša hitrost ne bo prišla toliko do izraza," pravi Urugvajec Emmanuel Meyer. V Sloveniji je šele nekaj mesecev, a mu je dežela tako všeč, da bi rad ostal še dolgo časa. "Srečen sem, da sem lahko selektor," je s polomljeno slovenščino povedal Južnoameričan, ki je izkušnje nabiral v italijanski ligi, v soboto pa ga čaka selektorski krst na slovenski klopi.

Nato je raje nadaljeval v tekočem angleškem jeziku priljubljenih encijanov, ki je v tem tednu zelo prisoten v taboru slovenske reprezentance, saj so se pridružili še Škofici, njihovo znanje slovenskega jezika pa je omejeno le na nekaj poglavitnih besed. A tiste, ki kaj veljajo v svetu ragbija, poznajo zelo dobro, zato so tudi na treningih lažje uigravali akcije.

Soigralce veseli, da znajo kakovostno odigrati na številnih igralnih mestih, s tem pa se je tudi povečala konkurenca. "Od najboljših ni le Gorana Jelenčiča, ki igra v Angliji. Drugi smo tukaj. Tako sproščeno še ni bilo nikoli. Gledalcem želimo pokazati, da je ragbi trd, a tudi zabaven šport," meni nekdanji kapetan Tit Hočevar, ki igra ragbi v Nemčiji.