Sreda, 5. 12. 2018, 8.53
6 let
Plavanje, svetovno prvenstvo
Na Kitajsko le trojica plavalcev, Stevens v boj za novo odličje
Kitajski Hangčou bo prihodnji teden gostil svetovno prvenstvo v plavanju v 25-metrskih bazenih. Nanj odhaja mini slovenska ekipa na čelu z branilcem srebra iz kanadskega Windsorja na 50 metrov prsno Petrom Johnom Stevensom, izbrano vrsto pa dopolnjujeta mladi Neža Klančar in Katja Fain.
Veliki up slovenske ekipe je izkušeni 23-letni Stevens, ki trdi, da je veliko bolje pripravljen kot pred dvema letoma v Kanadi, to pa je potrdil tudi s štirimi uvrstitvami na stopničke zmagovalnega odra v svetovnem pokalu, oktobra je v Tokiu celo zmagal.
V oktobru je Stevens, ki je v ZDA že zaključil študij in se trenutno posveča le plavanju, napovedal tudi naskok na zlato kolajno na 50 metrov prsno in dodal, da bo za ta podvig na Kitajskem treba plavati tudi za svetovni rekord. Da je forma v vzponu, je potrdil na zadnji tekmi novembra v Singapurju, kjer je po lastni napaki zapravil zmago na 50 metrov prsno, na 100-metrski razdalji pa je prvič v karieri dosegel izid pod 58 sekundami. A paradna disciplina plavalca kranjskega Triglava ostaja nastop na 50-metrski razdalji, kjer bo njegov glavni tekmec 30-letni svetovni rekorder Cameron van der Burgh iz Južnoafriške republike, ki se s to tekmo poslavlja od velikih tekmovanj.
Klančarjeva in Fainova odhajata po izkušnje
Iz Olimpije Klančarjeva in iz mariborskega Branika Fainova odhajata predvsem po izkušnje. Klančarjeva je prvo leto članica in se pod vodstvom trenerja Tomaža Torkarja uvršča na vsa velika tekmovanja tudi v članski reprezentanci, potem ko je oktobra številnim mladinskim odličjem dodala še dve na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu. Fainova pa velja za enega večjih talentov svetovnega plavanja, a za obe je nastop na Kitajskem predvsem pridobivanje izkušenj na poti do olimpijskih iger v Tokiu 2020. Selektor Gorazd Podržavnik od obeh pričakuje uvrstitev do 16. mesta, ob izrednem dnevu je za katero od mladih reprezentantk dosegljiv tudi finale.
Majhna slovenska odprava postavlja tudi vprašanje, kje je trenutno slovensko plavanje. Menjava generacij je zaključena in ne gre pričakovati ekipe izpred desetletja, ko je imela Slovenija močno žensko in moško vrsto na čelu s kasnejšo nosilko olimpijske kolajne Saro Isaković.
Glede na majhno reprezentanco za Kitajsko pa se vse bolj kaže, da se je slovensko plavanje ujelo v nekakšno zanko prezgodnjega odhoda mladih plavalcev v ZDA, ki imajo tam boljše pogoje za študij in izjemno življenjsko priložnost, po športni plati pa z redkimi izjemami nazadujejo.
Raje na podelitev diplome kot na svetovno prvenstvo
Med plavalci z normo za SP na Kitajskem manjka Tjaša Oder, ki bo raje odpotovala v ZDA, kjer bo uradna podelitev diplom na univerzi Arizona. Normo ima tudi Tjaša Pintar, ena od ameriških študentk, ki pa je poškodovana, in Anja Klinar, ki se decembrskih tekmovanj običajno ne udeležuje, a je po prisilnem koncu sodelovanja s trenerjem Miho Potočnikom lani izpustila že poletno sezono.
Odprto ostaja vprašanje, kako naprej do OI v Tokiu. Iz odprave pred dvema letoma manjka Ravenčanka Gaja Natlačen, ki je sklenila športno pot. Velenjčanka Nastja Govejšek po odhodu v ZDA sprva ni našla forme, pozneje pa so ji vrhunske izide preprečile bolezen in poškodbe. Martin Bau je pred letošnjo sezono odšel iz plavanja v triatlon. Manjka tudi mlada Ravenčanka Janja Šegel, pred dvema letoma najboljša slovenska mladinka in olimpijka, ki pa se vnovič približuje nekdanjim vrhunskim dosežkom.
Ekipi vsekakor manjka širina, saj od elite v vrsti za Hangčou manjkata le Odrova in Klinarjeva, v smeri Tokia pa se v kombinaciji s Pintarjevo ponuja tudi možnost boja za nov olimpijski nastop slovenske ženske štafete 4 x 200 metrov prosto. Za več pa bo moralo priti tudi do sprememb v stroki. Zelo hitro se da prešteti aktivne slovenske trenerje, katerih varovanci so posegli po kolajnah. Nekateri med njimi so ostali brez strokovne podpore po prezgodnji smrti Dimitrija Manceviča.
Strokovnjak z izjemnim znanjem je tudi trener Sare Isaković Miha Potočnik, ki je na novo spisal zgodovino radovljiškega in slovenskega plavanja z olimpijsko kolajno, njegovi nekdanji plavalci pa imajo v lasti tako rekoč vse klubske rekorde. Kljub vsem dosežkom so se mu v klubu odpovedali, saj je padel v zanko sistemskega financiranja trenerjev. In ko je ostal brez javnih sredstev, stare službe v Radovljici zanj ni bilo. Takrat se je pojavilo tudi vprašanje, ali si slovensko plavanje sploh še želi vrhunske dosežke, saj ga v svoje vrste za najboljše plavalce ni povabil nobeden od klubov, delo pa je našel v mlajših selekcijah Kamnika.