Jonas – študiozno natančen, Grabnar – intuitivno genialen

Že četrt stoletja je tega, odkar se je v Sloveniji naselila biljardna mrzlica. Ko sem imel devet let, je zadela tudi mene, se spominja Mitja Gradišnik, predsednik Biljardne zveze Slovenije. "Slovenski biljardni pionirji so najprej igrali kmečko osmico, ki se še danes igra po raznih lokalih s šestčeveljskimi mizami na žetone in z večjo belo kroglo, kmalu pa so se pojavili posamezni igralci in ljubitelji, ki so bili preveč nadarjeni, da bi se še zadovoljili s takimi nepravičnimi pravili," se zametkov biljarda v Sloveniji spominja predsednik Biljardne zveze Slovenije Mitja Gradišnik.

Jonas Žnidaršič in Miško Grabnar med najopaznejšimi

Med temi sta bila najopaznejša Jonas Žnidaršič in Miško Grabnar. Prav Jonas je bil tisti, ki je na naša tla prenesel vso znanost prave igre biljarda. "Govorim o pravilih športnih disciplin, osmice (8-ball), devetke (9-ball) in štirinajstice (straight pool), o osnovah tehnike udarca, vožnje z belo, taktike in strategije. Napisal je celo knjigo, mislim, da se je imenovala Dober biljard. Z mojim očetom Brankom Gradišnikom sta imela biljardnico Desetka na Miklošičevi. Žal se je Jonas, čigar delovanje v prid biljarda je bilo kot nezadržna plima, prekmalu umaknil, pritegnili so ga pač druge reči, drugi izzivi," se spominja Gradišnik.

Grabnarjev primat na slovenski biljardni sceni

Pravi vihar je v slovenskem biljardu povzročil praktik in eden najbolj nadarjenih fantov daleč naokrog Matej Grabnar - Miško , ki je po mnenju predsednika BZS z intuitivno genialnostjo igraje izvajal vse tisto, kar je Jonas osvajal s študiozno natančnostjo in drilom. "V tistih nekaj kratkih letih je zavladal na slovenski sceni. Številni biljardisti še danes vedo zanj, saj legende o njegovih mojstrovinah, o njegovem talentu, njegovi igralski in vsakršni drznosti živijo in gredo od ušes do ušes in iz roda iz rod. V časih, ko je zapečkarska Slovenija še igrala 'ta kmečko', je Miško kot eden prvih Slovencev dejansko osvojil osončje biljardnih devetih planetov – govorim o devetčeveljski, se pravi standardni tekmovalni turnirski mizi, ki je stala, menda sploh prva pri nas, v biljardnici pokojnega Staneta Demšarja v Črnučah, Pri Bucotu po domače."

Dediščina Grabnarjeve igre je prerasla v veleturnir

Zakon narave je res tak, da "iz malega raste veliko", vendar ne kar čez noč. Miško Grabnar, ki mu je v biljardu uspevalo tako rekoč vse, ne da bi mu bilo treba k Jonasu "v šolo", je tudi sicer živel spontano in impulzivno, goreč kot sijajna pršeča bengalska sveča, se je slikovito izrazil Gradišnik, a še pred petindvajsetem letom je nesmiselna prometna nesreča ugasnila njen soj. Umrl je, ne da bi slutil, da bo dediščina njegove igre veleturnir, organiziran v spomin nanj.

Z umikom cigaretnega dima klubski prostor prerasel v pravo športno dvorano

Kolegi iz sveta biljarda so tako že leta 1997 priredili prvi Grabnarjev memorial, seveda v devetki, Miškovi najljubši disciplini. Po nekaj letih je ta memorial zamrl, saj materialne in organizacijske razmere še niso bile primerne za veliko prireditev. Treba je bilo dočakati dan, ko se je iz lokalov umaknil cigaretni dim, kajti šele to je naredilo iz klubskega prostora, ki po logiki razmer vselej deluje skupaj s komercialno biljardnico, zaresno športno dvorano, kamor smemo brez strahu poslati mladinca in otroka ter ju iztrgati morebitnim negativnim vplivom bodisi ulice in gostilne bodisi računalniških iger v domači "samici".

Danes je Slovenska biljardna zveza organizacija, ki združuje dober ducat klubov in več kot 150 registriranih igralcev, ki nastopajo v predpisanih oblačilih. Imajo svojo akademijo in nekaj podmladka. "Imamo univerzitetno prvenstvo, turnirje začetnikov, B-turnirje, A-turnirje. Letos smo gostili evropsko prvenstvo in očitno smo se dobro odrezali, kajti drugo leto bomo priredili evropsko mladinsko in seniorsko prvenstvo. Imamo tudi dovolj podpornih članov, ki vsak po svoje, ta finančno, oni z delom, tretji z idejo ali z medijsko podporo, pomagajo pri organizaciji. Skratka, ne glede na recesijo se ne moremo pritoževati," z optimizmom ne skopari predsednik krovne biljardne organizacije.

Na Grabnarjevem memorialu 132 igralcev iz 11 držav

Letošnji Grabnarjev memorial je tretji po vrsti iz nove, obnovljene serije. Na njem nastopa 128 – morda celo 132, kajti zaradi silnega navala so se odločili še štirim podeliti wild card – igralcev (med njimi tudi nekaj igralk in mnogo mladincev) iz 11 držav. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je tujih nastopajočih več od domačih. Turnirja se prijateljsko udeležujejo najboljši igralci vseh držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, poleg njih pa še Nemci, Avstrijci, Madžari, Italijani in en Portugalec. Med nastopajočimi je več prejemnikov medalj z evropskih prvenstev: če naštejemo nekatere, so tu Šandor Tot, Lars Kuckherem, Albin Ouschan, Dino Čerimagić, Ivica Putnik, Henrique Correia in naš Matjaž Erčulj, ne smemo pa pozabiti niti mladinke Ane Gradišnik.

Nagradni sklad znaša več kot 8.000 evrov, celotna finančna obremenitev več kot deset tisoč evrov. Vsi naši tekmovalci dobijo praktično darilo in brezplačno malico.