Petek,
11. 4. 2014,
19.29

Osveženo pred

5 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Miroslav Cerar Aljaž Pegan Mitja Petkovšek

Petek, 11. 4. 2014, 19.29

5 let, 1 mesec

Bodo novodobni Cerarji končno dočakali tisto, kar si zaslužijo?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Zgodba o gradnji sodobnega nacionalnega gimnastičnega centra ima dolgo brado. Po skoraj 10 letih obupavanja in iskanja možnosti iskra upanja zdaj končno žari močneje kot kadarkoli.

Leon Štukelj, Miroslav Cerar, Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek, velika imena vrhunske gimnastike, ki so sloves o slovenskih telovadcih, pa tudi o klavrnih razmerah, v katerih so bila primorana trenirati, ponesla v svet. Tako denimo v javnosti še vedno kroži anekdota o obisku japonskih telovadcev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja obiskali našega olimpijskega zmagovalca Miroslava Cerarja in ob ogledu Študijske telovadnice Narodnega doma, v kateri je treniral, zgolj zamahnili z roko, češ, naj se nikar ne šali, saj je to nemogoče, in naj jim vendarle pokaže prave prostore. Morda bi se še bolj zgrozili, če bi obiskali telovadnico Športnega društva Trnovo, kjer sta trenirala naša najboljša telovadca na drogu Lojze Kolman in Aljaž Pegan. Ker ima razmeroma nizek strop, so morali del stebra tik nad gimnastičnim drogom odstraniti, sicer bi telovadci z nožnimi prsti drsali po njem.

Miroslav Cerar: Že leta 1970 se je govorilo o novi dvorani

"O novem gimnastičnem centru razmišljajo že dolga leta. Že leta 1970, po svetovnem prvenstvu v Ljubljani, se je govorilo o tem, da je treba poskrbeti za prostore, kjer bodo prihodnje generacije lahko nadaljevale tako izjemne rezultate. No, pa je bil prepad malce večji," se spominja dvakratni olimpijski prvak na konju z ročaji Miroslav Cerar, ki je prepričan, da bi glede na bogato gimnastično tradicijo v Sloveniji dvorano vsekakor potrebovali, a se, podobno kot naš najboljši "bradljaš" Mitja Petkovšek, zaveda, da nova dvorana še ni zagotovilo za ustvarjanje novega rodu vrhunskih telovadcev.

Leta 2005 se je zdelo, da je to to ...

Razprave o gradnji novega gimnastičnega centra so svež zagon dobile leta 2005, ko sta se Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek iz Avstralije vrnila kot svetovna prvaka na drogu in bradlji in ko se je zdelo, da je vlak, ki bo slovensko gimnastiko zapeljal v udobne prostore sodobnega gimnastičnega centra vendarle prisopihal na prvi peron. A bilo bi prelepo, če bi šlo vse tako gladko in brez zapletov.

Peganova retro telovadnica v Trnovem

Del slovenskih telovadcev na čelu z našima najboljšima telovadcema na drogu Aljažem Peganom in Lojzetom Kolmanom je do aprila lani treniral v povsem neprimernih razmerah dotrajane telovadnice v Trnovem, ki se je je zaradi njenega najbolj slavnega "trenažnega rezidenta" oprijel vzdevek Peganova telovadnica, nekateri pa jo omenjajo celo kot gimnastični laboratorij.

"Strop v telovadnici je prenizek, orodja so preveč skupaj, vadiš povsem blizu stene, prostor je premajhen. Ko iz take telovadnice prideš na katerokoli tekmo, potrebuješ ogromno časa, da se privadiš na prostor. Pri drogu je to še posebej problematično, saj potrebuješ ogromno koordinacije. Imeti moraš dober občutek, da verjameš vase in si sploh upaš poskusiti kaj težjega. Z leti se sicer tega navadiš, nekateri pa nikoli in taki kmalu končajo kariero," pripoveduje naš najboljši "drogaš" Aljaž Pegan, ki je svojo tekmovalno karierno sklenil junija lani, kot pomočnik turškega reprezentanta Ümita Samilogluja pa ostaja aktiven v svetu gimnastike.

150 let stara telovadnica, ki je gostila tudi Cerarja in Petkovška

Študijska telovadnica Narodnega doma v Ljubljani je še en legendarni vadbeni prostor, ki je v svojih zlatih časih gostil tudi Miroslava Cerarja, prvaka na konju z ročaji, pozneje pa še Mitja Petkovška, našega najboljšega telovadca na bradlji.

Narodni dom je lani praznoval 150 let in ne more skriti, da ga krepko načenja zob časa. Ko smo s fotografom strmeli v njegovo pročelje, je Petkovšek znova obudil zgoraj omenjeno anekdoto o nejevernih Japoncih in se jezil. "Si predstavljate? Tujci že pred 40 leti niso mogli verjeti, da tukaj treniramo! Naša takrat najboljša dvorana za gimnastiko je bila že leta 1970 neprimerna za vrhunski šport in optimalno telovadbo," se je hudoval Petkovšek, ki se je moral skupaj s preostalimi gimnastičnimi reprezentanti poleti 2012 izseliti iz Narodnega doma in se preseliti v športno dvorano Gib v Šiški, kjer zdaj vadijo v najetih prostorih, za katere slovenska gimnastična zveza na leto odšteje sto tisoč evrov.

Kako bo videti nov hram slovenske gimnastike?

Trinadstropni nacionalni gimnastični center Cerar – Pegan – Petkovšek bo stal v prenovljenem parku Svoboda na Viču. Meril bo 66 metrov v dolžino in 43 metrov v širino. Jedro centra bosta tvorili dve gimnastični dvorani, prva za športno gimnastiko in druga, z višjim stropom, za ritmično gimnastiko.

Rekreacijski del objekta bo imel dve majhni telovadnici za ples in aerobiko. V centru bodo tudi manjši namestitveni center z od 10 do 15 dvoposteljnimi sobami, športno-medicinski kotiček in fitnes, namenjen treningu v ritmični in športni gimnastiki ter tržni dejavnosti objekta. Del centra bo namenjen tudi poslovnim prostorom, gostinskim in prodajnim delom.

Petkovšek: Ne želimo si zamuditi drugega vlaka

"En vlak je bil že zamujen, ne želimo si zamuditi še drugega," pravi Petkovšek, ki je prepričan, da slovenska gimnastika nujno potrebuje nove razmere, "ki bi lahko bolj sistematično proizvajale nove telovadce in ne tako sporadično kot zdaj, na vsakih 20 let. Ne moremo sicer pričakovati, da bo nova dvorana postala valilnica novih vrhunskih telovadcev, bo pa vsaj zagotovilo, da bodo treningi potekali v konkurenčnih razmerah," razmišlja naš najboljši telovadec na bradlji Mitja Petkovšek, ki se kljub 37 letom v letošnji sezoni redno uvršča na zmagovalne stopničke.

Petkovšek se ne vdaja iluzijam, da bo nova dvorana rešila vse težave, ki težijo slovensko gimnastiko. Nasprotno, odpira celo vrsto vprašanj, ki zadevajo sistemske rešitve v slovenski gimnastiki. "Kako obdržati najboljše kadre (Petkovškov trener Edvard Kolar je generalni direktor direktorata za šport, ki je ob vladnem imenovanju odstopil z vseh drugih funkcij v športu, ostal je le trener - op.a.), kako jih motivirati, če jih že finančno ne moremo, da bodo imeli željo proizvesti nove svetovne prvake, kako telovadce, ki niso v svetovni špici zadržati v telovadnicah, zakaj je nam uspelo in zakaj se to ne prenaša iz roda v rod, zakaj nimamo šolskega sistema, ki bi bil prilagojen vrhunski vadbi, skupaj z urejeno prehrano in boljšo zdravstveno oskrbo, kot so takojšnje masaže in fizioterapije? Z novo dvorano se te težave ne bodo rešile," tako kot vedno brez dlake na jeziku opozarja Petkovšek. A to je že tema za nov prispevek.