Torek,
11. 6. 2024,
14.33

Osveženo pred

6 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

gibanje šolarji

Torek, 11. 6. 2024, 14.33

6 mesecev, 1 teden

Srednješolci v projektu zMIGAJ sami o dodatnih športnih vsebinah

Analize telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov ostajajo zaskrbljujoče

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
šola šolarji učenci | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

 Analize telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov ostajajo zaskrbljujoče in zaostajajo za obdobjem pred pandemijo koronavirusa. Med najbolj občutljivimi je srednješolska populacija, prav njej pa je namenjen projekt zMIGAJ, ki je oblikovan po meri dijakov. Ti bodo sami odločali o vsebinah, so na predstavitvi poudarili nosilci projekta.

Slovenski otroci in dijaki v telesnem in gibalnem razvoju ne dosegajo želenega napredka po veliki krizi v času svetovne pandemije.

Po vnovičnem odprtju šol in zagonu športne dejavnosti so analize pokazale skokovit porast, lani pa se je trend ustavil in številke se tudi letos niso spremenile. Zaostanek za obdobjem pred pandemijo ostaja velik, je ob predstavitvi analize poudaril Gregor Starc s Fakultete za šport. Zaskrbljujoč je tudi porast debelosti med otroci.

Srednješolci - spregledana skupina

Na predstavitvi analize Športno-vzgojnega kartona v Ljubljani je Starc posebej izpostavil srednješolce, saj gre za nekakšno spregledano skupino, kjer je nujno ukrepanje. Gre za obdobje, ko jih veliko ne dosega želenih cilje v športnih klubih in za njih to pogosto pomeni konec športne dejavnosti.

Lep primer je razvoj hitrosti pri teku na 600 metrov, kjer srednješolci v prvem in drugem letniku za dosežki iz 9. razreda osnovne šole v povprečju zaostajajo za osem sekund, v tretjem letniku že za 16.

Težava moderne družbe je tudi debelost

Težava moderne družbe je tudi debelost, posebej alarmantni pa so podatki v poklicnih šolah. "Vse to pomeni veliko tveganje za odsotnost z dela in nizko produktivnost in kar je najbolj pomembno, veliko tveganje za zdravje," pravi Starc.

Zavod Planica, Zavod za šport RS ter strokovnjaki s Fakultete za šport bodo zdaj aktualno stanje skušali popraviti s projektom zMIGAJ, ki ga sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija. Upad športne dejavnosti pri srednješolcih je velik. Poljanka Pavletič iz Zavoda Planica to pripisuje večji učni obremenitvi in klubskemu sistemu športa, v katerem ostajajo le boljši športniki.

ŠV karton | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

"Rekreativno športno okolje je za to skupino slabo urejeno. Zelo pomembno je, da za njih dobivamo nov brezplačen program, pri katerem bodo lahko sami odločali, o vsebini," je dejala Pavletič in ob standardnih športih kot možnost navedla igranje nogometa s plastenko, celoletno pripravo za pohod na Triglav, hoja vzvratno na katerega od hribov. Prav možnost soodločanja naj bi naredila program atraktiven za otroke.

24 šolskih centrov vstopa v projekt

Po poskusnem projektu na dveh šolah bo z novim šolskim letom v program vstopilo 24 slovenski šol oz. šolskih centrov, izziv pa je v 1400 ur programa v štirih letih vključiti vsaj 1500 dijakov. Skupna vrednost projekta je 4,4 milijona evrov.

"Tudi sami čakamo različne vsebine in kaj vse bo mladim na voljo. Gre za zelo različno infrastrukturo, saj se bo program izvajal v telovadnicah, avlah, hodnikih, razredih, na stopniščih ...," še pravi Pavletič. Zelo pomemben pa bo za mlade tudi strokovni del, npr. katere vaje so pomembne za moč, kondicijo ali hujšanje in to znanje naj bi nesli s sabo v življenje.

Nadgradnja truda pedagogov na šolah

Ravnateljica Srednje šole tehničnih strok Šiška Darinka Martinčič Zalokar je projekt ocenila za nadgradnjo truda pedagogov na šolah, pa ne le v smislu športa, pač pa tudi osamosvajanja in oblikovanja lastnih vzorcev življenja, ki se razvijajo med 15. in 19. letom starosti. Dodaja pa, da imajo ljubljanske šole neprimerno športno infrastrukturo.

Pri projektu morda izstopa le dejstvo, da je bilo zanimanje šol na posameznih področjih zelo majhno, denimo na Gorenjskem, bela lisa so Obala, Gorška, Koroška, v Mariboru se je prijavil le en zavod ... A gre za vsebino, v kateri se morajo po mnenju sogovornikov šole prepoznati same.

Obenem sogovorniki izpostavljajo željo, da bi bil projekt dolgoročnejši od nekaterih podobnih, denimo osnovnošolski Zdrav življenjski slog, ki je zamrl s prenehanjem sofinanciranja s strani Evropskega socialnega sklada.