Villeneuve je v f1 presegel očeta. Se bo isto zgodilo v družini Schumacher?

Sinovi slovitih in bežnih dirkačev formule 1, med katerimi so bili tudi svetovni prvaki, so tako kot njihovi očetje imeli povsem različne dirkaške usode. Nemec Hans-Joachim Stuck je nosil veliko breme očeta Hansa Stucka, ki v začetku petdesetih let v formuli 1 sicer ni blestel, a si je velik sloves pridobil v predvojnem obdobju, ko je dirkal za Auto Union. O njem še danes kroži legenda, da je na eni izmed gorskih dirk zmagal z vožnjo z vzvratno prestavo. Hans-Joachim Stuck je v formuli 1 debitiral leta 1974 in tri leta pozneje z Brabhamom dvakrat stopil na stopničke. Med nesmrtne dirkače se je vpisal z dvema zmagama na najprestižnejši vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa.

Avstralec David Brabham je skušal stopiti v čevlje slovitega očeta, trikratnega svetovnega prvaka f1 Jacka Brabhama (1959, 1960, 1966), a mu ni uspelo. Čeprav je David v f1 prišel z lepo osebno prtljago – naslov prvaka v britanski F3 in zmago na sloviti VN Macaua –, je bilo 10. mesto njegov skrajni domet v športu. Res pa je, da je v devetdsetih letih tekmoval z drugorazrednimi dirkalniki Brabhama in Simteka. Njegov starejši brat Gary pa se z ekipo Life leta 1990 sploh ni uspel kvalificirat na dirko.

Hillova družina je postala edina v zgodovini formule 1, ki je športu dala očeta in sina kot svetovna prvaka

Brazilec Wilson Fittipaldi ni imel nikoli talenta, da bi lahko tekmoval z bratom, dvakratnim svetovnim prvakom f1 Emersonom Fittipaldijem (najboljši je bil peti). Wilsonov sin Christian je po osvojitvi naslova v F3000 veliko obetal, a je ostalo le pri obetih. Njegove kariere v formuli 1 je bilo po treh letih z nekonkurenčnima Minardijem in Footworkom konec, čeprav se je trikrat četrti, enkrat peti in enkrat šesti. Spremljavci športa so si ga najbolj zapomnili po spektakularni nesreči iz leta 1993, ko se je naprej na glavni ravnini v Monzi od zadaj zaletel v tekmeca, nato ga je katapultiralo v zrak, naredil je obrat okoli svoje osi, pristal na kolesih in se zapeljal čez ciljno črto.

Britanec Graham Hill, ki je bil dvakrat svetovni prvak f1 (1962 in 1968), je še zmeraj edini dirkač, ki je osvojil Grand Slam motoršporta – VN Monaka v f1, 24 ur Le Mansa in 500 milj Indianapolisa. Tragično se je ponesrečil v letalski nesreči, ko je imel njegov sin Damon 15 let. Kariero formule 1 je začel šele pri 32 letih in v svoji peti sezoni z Williamsom postal svetovni prvak (1996). Hillova družina je postala edina v zgodovini formule 1, ki je športu dala očeta in sina kot svetovna prvaka.

Američan Mario Andretti, ki je postal svetovni prvak formule 1 leta 1978, si je status legende s številnimi naslovi pridobil tudi v ameriških serijah IndyCar, Nascar in sportscars. Tudi njegov sin Michael je onstran luže dokazoval svojo hitrost, a ko se je leta 1993 pridružil McLarnu v f1, je neznano kam izpuhtela. Njegov moštveni kolega je bil glavni zvezdnik športa, Brazilec Ayrton Senna. A Michael se ni znašel v dirkalniku f1. Odpeljal je 13 dirk, na zadnji dirki v Monzi je dosegel najboljši rezultat – tretje mesto – nato pa se tri dirke pred koncem sezone vrnil domov v ZDA.

Satoru Nakajima je Japonsko pripeljal na dirkaški zemljevid formule 1

Kanadčan Gilles Villeneuve je s svojo dirkaško filozofijo, da mora zmagati ne le vsako dirko, temveč vsak ovinek, postal idol mnogih. Svojega izjemnega talenta ni nikoli kronal z naslovom svetovnega prvaka formule 1. Smrtno se je ponesrečil na treningu pred VN Belgije 1982, ko je bil njegov sin Jacques star 11 let. Preden je mlajši Villeneuve prišel v formulo 1, je že postal najmlajši dirkač v zgodovini, ki je v isti sezoni (1995) zmagal v ameriški seriji IndyCar in dobil najprestižnejšo dirko 500 milj Indianapolisa. Leta 1996, ko se je prek Williams pridružil formuli 1, je na debiju v avstralskem Melbournu osvojil najboljši štartni položaj, na dirki pa postavil najhitrejši krog. Zmago mu je preprečilo puščanje olja. V prvi sezoni je postal svetovni podprvak. V drugi pa že svetovni prvak, s čimer je presegel svojega očeta Gillesa, ki bi si po prepričanju mnogih prav tako zaslužl to laskavo lovoriko.

Finec Keke Rosberg je postal svetovni prvak formule 1 leta 1982. Trideset let pozneje v športu že zmaguje njegov sin Nico. Svoj talent je pokazal pri Williamsu, dokončno pa se uveljavil z Mercedesom, s katerim je začel tudi zmagovati. Čeprav je v prvih treh sezonah pri Mercedesu zasenčil povratnika, sedemkratnega svetovnega prvaka f1, Michaela Schumacherja, pa mu kaj podobnega do zdaj še ni uspelo izvesti v moštvenem spopadu z Lewisom Hamiltonom. Tudi letos je v igri za naslov svetovnega prvaka, na voljo pa ima trenutno najboljši dirkalnik.

Satoru Nakajima je Japonsko pripeljal na dirkaški zemljevid formule 1. S finančno podporo Honde je postal redni član f1. V petih sezonah se je 10-krat prebil med najboljšo šesterico. Satoruv sin Kazuki je 20 let kasneje s podporo največjega Hondinega tekmeca Toyote vstopil v šport prek Williamsa. Na 36 dirkah je osvojil 9 točk in izgubil sedež takoj, ko sta se Williams in Toyota razšla.

Šest krogov je počel to, kar njegovemu očetu nikoli ni uspelo: vodil je na dirki formule 1

Manfred Winkelhock, ki je v zgodnjih osemdesetih navduševal s spektakularnim dirkanjem, je v f1 odpeljal 56 dirk z nekonkurečnimi Arrowsom, ATS-om, Brabhamom in RAM-om. Najboljši rezultat je bilo peto mesto. Življenje je izgubil leta 1985 na dirki športnih avtomobilov v Kanadi. Kariera njegovega sina Markusa v f1 je trajala samo 15 krogov, a ti so bili nepozabni. Fant se je leta 2007 na VN Evrope na Nurburgringu kvalificiral na zadnje mesto, nato pa je z ekipo sprejel tveganje in dirko začel z gumami intermediate. Ker se je nato res ulilo, je Winkelhock prevzel vodstvo, saj so vsi ostali imeli gume za suho stezo in so bili prisiljeni zaviti v bokse.

šest krogov počel to, kar njegovemu očetu Manfredu nikoli ni uspelo: vodil je na dirki formule 1. Winkelhock je edini dirkač v zgodovini formule 1, ki je štartal kot zadnji na dirki in vodil na dirki na svoji prvi dirki, in ker je bila potem dirka prekinjena in vnovič štartana, je postal tudi edini dirkač v zgodovini športa, ki je dirko začel kot zadnji in kot prvi na isti dirki!

Brazilec Nelson Piquet je bil v osemdesetih letih eden izmed glavnih zvezdnikov formule 1. S 35 leti je zbral tri naslove svetovnega prvaka f1 (1981, 1983, 1987). Njegov sin Nelson je v nižjih kategorijah pokazal očetove dirkaške gene: leta 2005 je postal prvak britanske F3, leto kasneje pa je v GP2 zaostal samo za Lewisom Hamiltonom. 2008 je debitiral z Renaultom v f1, njegov kolega v garaži pa je bil dvakratni svetovni prvak Fernando Alonso. V celotni sezoni osvoji ene same stopničke. Pred koncem sezone 2009 zapusti ekipo in šport, ko je razkrita singapurska afera, v katero je bil vpleten. Takrat se je Piquet po navodilih nadrejenih namerno zaletel v zid in s tem omogočil zmago Alonsu.

Danca Jana Magnussena je trikratni svetovni prvak f1 Jackie Stewart po suvereni osvojitvi naslova prvaka v britanski F3 označil za prvaka v čakalnici, a je že pri 25 letih končal svojo kariero. Na 24 dirkah z McLarnom in Stewartom je zmogel vsega eno točko. Tudi Janov sin Kevin je v formuli 1 debitiral z McLarnom, v lanski sezoni. Na svoji prvi dirki je osvojil odlično drugo mesto in postal prvi Danec v zgodovini, ki je v f1 stopil na stopničke. Nato pa ni več zmogel vrhunskega rezultata, zato ga McLaren po eni sezoni degradira v testnega dirkača.

Mick Schumacher bi lahko prav kmalu prestopil v formulo 1

Nizozemec Jos Verstappen je v svoji debitanski sezoni v f1, leta 1994, kot moštveni kolega Michaela Schumacherja zbral dvojne stopničke. Nato je dirkal še za Tyrrell, Stewart in Arrows, a brez odmevnih rezultatov. Njegov sin Max je letos s Toro Rossom debitiral v formuli 1 in s 17 leti postal najmlajši dirkač v zgodovini športa. Na svoji drugi dirki s sedmim mestom postane najmlajši dirkač z osvojenimi točkami.

Nemec Michael Schumacher je najuspešnejši dirkač f1 vseh časov. V karieri je zbral rekordnih 91 zmag in rekordnih 7 naslovov svetovnega prvaka (1994, 1995, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004). Njegov 16-letni sin Mick je po naslovu svetovnega in evropskega prvaka v kartingu letos napredoval v nemško F4. Mladenič je že v prvem dirkaškem koncu tedna zmagal in namignil, da bi lahko šel po očetovih stopinjah. Kdaj bi torej lahko videli Micka v formuli 1? Morda že v prihodnji sezoni, čeprav je FIA po Verstappnovem prihodu v šport zvišala starostno mejo na 18 let. A Mednarodna avtomobilistična zveza je kmalu zatem dala vedeti, da ta zakon ni zacementiran in da bi lahko v prihodnosti naredili kakšno izjemo, če bi za to bili upravičeni razlogi. No, in morda bi lahko bil prav Mick Schumacher dovolj velik razlog … S svojim priimkom bi bil prav gotovo magnet za medije, kar je pokazal že debi v F4. In če vemo, da je formula 1 v krizi, ko pada gledanost dirk po TV in upada obisk na stezah, bi bil mlajši Schumacher kot naročen. Ob tem pa tudi ne gre prezreti pomembnega dejstva, da je predsednik FIA Jean Todt, ki je bil eden izmed najbolj zaslužnih za pet zaporednih naslovov prvaka pri Mickovem očetu Michaelu, tudi osebni prijatelj Schumacherjeve družine.