Rok Viškovič

Ponedeljek,
20. 5. 2013,
12.24

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Rožle Prezelj Matic Osovnikar

Ponedeljek, 20. 5. 2013, 12.24

8 let, 7 mesecev

Zdaj je problem on, pozneje bi probleme rad reševal

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Rožle Prezelj, slovenski rekorder v skoku v višino, po novem tudi diplomirani pravnik, bo sezono začel danes na mitingu v nemškem Rehlingnu.

"Ker pozimi zaradi težav s stopalom nisem nastopal, sem se odločil, da letos s tekmovanji v poletni sezoni začnem bolj zgodaj, saj si ne želim biti predolgo brez tekem. Na prvem mitingu ne pričakujem preveč dobrega rezultata, saj bom skakal iz treninga. Sem utrujen, tudi vremenske razmere v Nemčiji ne bodo najboljše, tako da ne gre pričakovati kaj posebnega," pred prvim nastopom v novi sezoni pravi Rožle Prezelj, že dolga leta najboljši slovenski skakalec v višino. S potekom priprav na novo sezono, v kateri si čim prej želi izpolniti normi za sredozemske igre in svetovno prvenstvo v Moskvi, ki sta seveda glavna cilja sezone, je zadovoljen. "Treniral sem dobro. Po nekaterih testih, ki sem jih opravil, sem pripravljen podobno oziroma celo bolje, kot sem bil lani. Cilj za novo sezono, glede rezultata, je znan. Želim si skočiti nov državni rekord," pravi 33-letni Kranjčan. Če bo izpolnil cilj, bo skakal zelo visoko. Lani je v Mariboru preskočil kar 232 centimetrov in bil, rezultatsko gledano, v svetovnem vrhu. "Rekord je res dober, zato je težko napovedati, da ga bom popravil, a verjamem, da lahko. Če se bo poklopilo vse, kot se je lani v Mariboru, mi lahko uspe," je še povedal slovenski rekorder, ki je na poškodbo stopala že pozabil. "Stopalo me včasih še vedno boli. Gre za poškodbo, ki je kronična. Lani je bila zaradi vseh treningov bolečina vse močnejša, zato nisem mogel skakati. Bolj sem se posvečal moči in preostalim prvinam treninga. Zdaj že nekaj časa lahko skačem in seveda verjamem, da bo tako tudi ostalo. Leta se poznajo, nisem več tako mlad, kot sem bil, a še vedno lahko skačem visoko. Le bolj moram paziti na regeneracijo, seveda," je še povedal finalist olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu.

Z diplomo je padla velika obremenitev

Za njim je že veliko nastopov na največjih tekmovanjih, ponaša se tudi z zlatom z evropskega prvenstva do 23 let, do katerega je prišel leta 2001 v Amsterdamu. Po novem se lahko pohvali tudi s spoštovanja vredno izobrazbo. Podobno kot Matic Osovnikar in še nekateri drugi slovenski atleti je tudi on kljub življenju profesionalnega športnika, v katerem ne manjka treningov in tekmovanj, vzporedno z atletiko veliko časa namenjal tudi izobrazbi. In diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. "Pred kratkim sem diplomiral, kar je bil velik, pomemben življenjski korak. Zdaj lahko veliko bolj sproščeno treniram in tekmujem, saj vem, da sem opravil z nečim, kar je terjalo veliko časa in me je obremenjevalo. Za zdaj se bom še vedno stoodstotno posvečal atletiki, jeseni pa bom bolj aktivno začel iskati zaposlitev. Iz atletike v pravne vode želim prestopiti postopoma in ne z danes na jutri," je še povedal in nadaljeval: "Ena izmed stvari, ki me zelo zanimajo, je zagotovo ta, da bi pravo povezal s športom. Sam sem na poti profesionalnega športnika doživel marsikaj. Zanamcem in tudi preostalim športnikom v Sloveniji bi na nek način rad pomagal. Da se jim ne bo treba ukvarjati z enakimi težavami, kot smo se oziroma se še ubadamo mi. V Sloveniji so športniki prepuščeni sami sebi. Premalo so zaščiteni. Z njimi manipulira marsikdo. Če bo le v moji moči, bi rad pomagal, da bo v prihodnosti bolje." Diplomiral je na temo insolvenčne zakonodaje. Reševanje podjetij, ki so v težavah, torej. Kdo ve, morda bi lahko z znanjem, ki ga je pridobil, v prihodnosti pomagal tudi pri reševanju težav v slovenskem športu. Teh seveda ni malo.

Če ne bi bilo vojske, že nekaj let ne bi več tekmoval

Tudi v slovenski atletiki težav seveda ne manjka. Denarja je malo, tudi pogodbe, ki so jih najboljši slovenski atleti in atletinje s krovno atletsko organizacijo pri nas (AZS) podpisali pred kratkim, marsikomu niso všeč. Prezelj spada mednje. "Sam sem že večkrat povedal, da je vsebina pogodbe sporna. Predvsem to, da na podlagi lanskoletnih rezultatov dobimo denar za letošnjo sezono, a zgolj 40 odstotkov celotne vsote takoj, preostalo pa pozneje, če sploh kdaj. Če ne izpolniš vseh pogojev, namreč ne dobiš vsote, ki je zapisana v pogodbi. Hitro se lahko zalomi – poškodba ali kaj drugega – in ostaneš brez denarja, ki bi ga moral dobiti. Plus to, da denar, ki ga sicer potrebuješ za priprave, dobiš tik pred začetkom nove sezone, kar je seveda prepozno. Pogodba bi morala biti prijazna do atletov, a ni. To sem že večkrat povedal in lahko povem še enkrat," se je problema dotaknil atlet, ki je na srečo zaposlen v Slovenski vojski. ''Če ne bi bilo Slovenske vojske, ki nam daje službe, se verjetno že nekaj let ne bi ukvarjal z atletiko. Ta denar je zlata vreden. Vsote niso visoke, a so vsaj redne. Ko podpišeš pogodbo, veš, da boš vsak mesec dobil podporo. Hvala vojski oziroma državi, da nas podpira," je pogovor zaključil Prezelj.