Rudisha prepričal s kar dvema rekordoma

Kenija že od nekdaj slovi po odličnih tekačih, a takega kot je David Rudisha še ni bilo. Pri zgolj enaindvajsetih letih je postavil svetovni rekord v eni najbolj prestižnih tekaških disciplin – teku na 800 metrov. V disciplini, kjer so kraljevala imena kot so Kubanec Alberto Juantorena, Brazilec Joaquim Cruz, Britanec Sebastian Coe, Wilson Kipketer …, se je mladenič izstrelil na sam vrh svetovne lestvice vseh časov, to pa mu je uspelo kar dvakrat v enem samem tednu.

Teden za zgodovino

Za Kenijcem je odlična sezona, saj v dvanajstih nastopih v teku na 800 metrov ni okusil poraza. Zmagoviti niz je začel v začetku marca v Melbournu, ko je s časom 1:43,15 že nakazal, da se obeta zanimiva sezona. Med zmagami v začetku sezone je največ pozornosti pritegnila tista na mitingu diamantne lige v Oslu, kjer je prehitel še enega izjemno nadarjenega mladega tekača, Sudanca Abubakerja Kakija, pri tem pa postavil čas 1:42,04. Po zmagi na državnem prvenstvu v Nairobiju se je vrnil v Evropo in zmagal v Lozani in Heusdenu. Tu je dosegel čas 1:41,51 in vsem je postalo jasno, da bo svetovni rekord naturaliziranega Danca Wilsona Kipketerja, ki je zdržal kar 13 let, ogrožen vsakič, ko bo Rudisha stopil na atletsko stezo. Le mesec in pol kasneje so se predvidevanja uresničila. Na mitingu v Berlinu je 21-letni Kenijec, ki v višino meri kar 190 centimetrov, tekel 1:41,09 ter za dve stotinki sekunde popravil svetovni rekord. S tem je postal prvi afriški tekač, ki si lasti najboljšo znamko v teku na 800 metrov. Le teden dni kasneje je rekord še izboljšal, saj je v italijanskem Rietiju tekel 1:41,01 ter s tem potrdil, da gre za enega najboljših tekačev na srednje proge vseh časov. Upravičeno se ga je že pred leti prijel vzdevek ''ponos Afrike''. Sezono je zaključil z zmago na celinskem pokalu v Splitu.

Medalj z velikih tekmovanj še nima

David Rudisha je svetovni rekorder, a nima še odmevnejšega rezultata z velikih članskih tekmovanj. Z atletiko se je začel resneje ukvarjati leta 2004, a se ni uspel uvrstiti na tekme državnega nivoja. Takrat je tekmoval še v mnogoboju, leto kasneje pa se je po nasvetu irskega trenerja, s katerim sodelujeta še danes, odločil, da poizkusi s tekom na 400 in 800 metrov. Velik vpliv nanj je imel seveda tudi njegov oče Daniel, dobitnik srebrne medalje na olimpijskih igrah leta 1968 v štafeti 4 x 400 m.

Že v letu 2006 je postalo jasno, da se razvija v odličnega tekača, saj je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Pekingu nepričakovano osvojil zlato medaljo. Leta 2008 je še kot mladinec zmagal na afriškem prvenstvu, naslov pa je ubranil tudi v letošnji sezoni. Na največjih članskih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre, ima le en nastop. Tekel je na SP v Berlinu, a je na dan tekme zbolel ter se poslovil že v polfinalu. To je bil tudi njegov zadnji poraz v teku na 800 metrov, tako da se v novo sezono podaja s šestnajstimi zaporednimi zmagami. Mladenič, ki bo 17. decembra praznoval šele 22. rojstni dan, zagotovo še ni rekel zadnje besede …