Pestra paleta kaznovanih ruskih atletov v zadnjih štirih letih

Izključitev ruske atletske zveze z vseh tekmovanj v letu 2016 – prepoved nastopov na evropskem prvenstvu v Amsterdamu in olimpijskih igrah v Riu de Janeiru ter poziv za odvzem organizacije mladinskega svetovnega prvenstva v Kazanu prihodnje leto –, odvzem mednarodne licence protidopinškemu laboratoriju v Moskvi – ta je v torek že moral začasno zapreti vrata –, dosmrtne prepovedi nastopanja nekaterim ruskim atletom in njihovim trenerjem. To je le nekaj priporočil, ki jih je ob razkritju šokantnega poročila v začetku tedna Mednarodni atletski zvezi (Iaaf) predlagala Wada.

Rusi niso stali križem rok in se takoj odzvali na obtožbe, s katerimi je njihov šport obarval nov črn madež. "Če obtožbe niso podkrepljene z dokazi, jih ne moremo jemati kot utemeljene. In dokler ni dokazov, je težko govoriti o teh obtožbah, saj so neutemeljene," se je glasilo diplomatsko sporočilo predstavnika za odnose z javnostmi ruskega političnega vrha. Minister za šolstvo Vitalij Mutko je ob obtožbah dejal, da so spoštovali vsa priporočila, in se ob tem spraševal, kaj sploh še lahko naredijo, da se bodo ravnali po pravilih.

Po teh se vsekakor ni ravnala kopica ruskih športnikov, imena katerih so dodobra napolnila knjigo ruskih dopinških prekrškarjev med letoma 2012 in 2015. Te so na seznam zapisali pri ruskem r-sportu. Število kaznovanih atletov je v omenjenem obdobju naraščalo iz leta v leto. Nabralo se jih je kar nekaj, najverjetneje pa jih je skritih ostalo še mnogo …

Oktobra je Iaaf začasno suspendiral metalko kladiva Marijo Bespalovo, ki je na olimpijskih igral leta 2012 v Londonu končala na 11. mestu. Teden dni zatem je ruska atletska zveza 29-letnico, ki je uporabljala prepovedane substance, kaznovala s štiriletno prepovedjo nastopanja. Enako dolgo kazen sta prejela tudi tekača Vlas Bredihin in Jaroslav Holopov, maratonka Marija Konovalova se bo z maratonov umaknila za vsaj dve leti, Jevgenij Nuštajev pa v hitri hoji ne bo tekmoval pol leta.

Septembra so na dopinških testih ujeli kar šest tekmovalcev v hitri hoji. Elmira Alembekova (evropska prvakinja na 20 kilometrov leta 2014), Mihail Rižov (svetovni podprvak na 50 kilometrov leta 2013), Ivan Noskov, Denis Strelkov, nekdanja mladinska svetovna prvakinja Vera Sokolova in Stanislav Emeljanov še čakajo na uradno kazen domače zveze. Če bodo spoznani za krive, bo še posebej visoka kazen doletela Emeljanova, ki je bil zaradi dopinga že kaznovan in posledično izgubil zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2010. V tem času je v "trenerski pokoj" pobegnil Viktor Čegin, ki naj bi bdel nad številnimi ruskimi prekrškarji v hitri hoji, njegovo nedolžnost pa je od julija preiskovala tudi ruska protidopinška agencija RUSADA.

Avgusta so Nemci z dokumentarcem na televizijskem kanalu ARD s prstom pokazali na Jekaterino Poistogovo, Anastazijo Bazdjrevo, Marijo Savinovo, Kristino Ugarovo in Tatjano Mjazino, za katere Wada po razkritju zadnjega poročila predlaga dosmrtno prepoved atletskega udejstvovanja.

Konec januarja je RUSADA na podlagi odločitve protidopinškega komiteja za dve leti in pol diskvalificirala olimpijsko prvakinjo iz Londona na 3000 metrov z zaprekami Julijo Zaripovo in izničila nekatere njene rezultate – vključno z olimpijskim nastopom. Diskvalifikacijo si je takrat prislužila tudi nekdanja svetovna prvakinja in prejemnica bronastih olimpijskih medalj v sedmeroboju Tatjana Černova. Vodja ruske atletske zveze Valentin Balahničev je takrat dejal, da zaradi vseh afer dviguje roke in odstopa s položaja.

Črn dan za rusko hitro hojo je bil 20. januar, ko si je ruska četica prislužila številne prepovedi. Zaradi zlorabe dopinga je bil z dosmrtno prepovedjo nastopanja kaznovan nekdanji mladinski svetovni prvak na deset kilometrov Vladimir Kanajkin. Olga Kaniškina (olimpijska prvakinja leta 2008 na 20 kilometrov), Sergej Kirdjapkin (zlato 2012 na 50 kilometrov) in Sergej Bakulin (svetovni prvak 2011) so bili obsojeni na tri leta in dva meseca prepovedi nastopanja, olimpijski prvak iz leta 2008 Valerij Borčin pa je dobil osemletno prepoved nastopanja.

Decembra je bila zaradi nečednih poslov, povezanih z dopingom, kaznovana šprinterka Tatjana Dektjareva, ki si je prislužila dvoletno prepoved. Kaznovan je bil tudi Vitalij Rjžikov. Decembra so na nemškem ARD predvajali tudi dokumentarec. V njem je bil tudi video, posnet z mobilnim telefonom, v katerem je olimpijska prvakinja na 800 metrov Marija Savinova razkrila svoje dopingiranje, njen trener Vladimir Kazarin pa je v videu neki drugi atletinji dajal nedovoljene substance. V dokumentarcu je prikazana tudi maratonka Lilija Šobuhova, ki naj bi za molk o svojem pozitivnem testu in nastop na olimpijskih igrah leta 2012 ruski zvezi plačala 450 tisoč evrov.

Še en ruski tekmovalec v hitri hoji se ni držal pravil, 10. oktobra si je nekdanji ruski prvak Jurij Andronov prislužil dvoletno prepoved. Njegova kolegica Natalija Holodilina je bila "za krivo" spoznana v začetku oktobra, prav tako dvoletno prepoved je prejela pred enim mesecem.

Prepovedanim substancam se ni uprla niti tekačica Ksenija Rižova, ki je medalje na velikih tekmovanjih osvajala s štafeto, junija leta 2014 pa morala misel na tekmovanja opustiti za devet mesecev. Konec aprila je morala za dve leti na prisilni počitek prevarantka Lilija Šobuhova, sicer zmagovalka številnih svetovnih maratonov. Mesec pred njo je enako dolgo kazen prejela skakalka v daljino Svetlana Birjukova, januarja pa si je še enkrat daljšo kazen pritekla Valentina Kruglâkova.

Z nespametnimi potezami, povezanimi z dopingom, si je oktobra dvoletno prepoved prislužila maratonska tekačica Jevgenija Danilova. Kazen za svoje napake je prejela tudi skakalka v daljino, sicer večkratna evropska prvakinja ter nosilka kolajn s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger Tatjana Kotova. Z njo se je septembra na dvoletno služenje kazni odpravil metalec kladiva Kirill Ikonnikov.

Ob koncu poletja je ruska atletska zveza tekmovalcu v hitri hoji Igorju Erohinu, ki je pred tem enkrat odslužil dvoletno kazen, izrekla dosmrtno prepoved nastopanja. Aprila si je z desetletno prepovedjo nastopanja kariero skrajšala olimpijska podprvakinja v metu disku iz Londona – medaljo so ji naknadno vzeli – Darja Piščalnikova.

Pri komaj 24 letih je moral kariero končati Sergej Morozov. Nekdanji svetovni in evropski mladinski prvak v hitri hoji na deset kilometrov si je po drugem dopinškem škandalu decembra pritekel dosmrtno prepoved nastopanja. Svetovni (2003) in olimpijski prvakinji (1992) v suvanju krogle Svetlani Kriveljovi so aprila odvzeli olimpijski bron iz Aten.

Pred olimpijskimi igrami v Londonu so si dvoletno prepoved nastopanja in izbris nekaterih rezultatov julija prislužile tri ruske atletinje. Olimpijski nastop so zakockale evropska podprvakinja na 800 metrov iz leta 2006 Svetlana Kljuka, evropska prvakinja v maratonu (leta 2010, pozneje so ji odvzeli naslov) Nailija Julamanova in evropska prvakinja na 800 metrov leta 2011 Jevgenija Zinurova.

*Seznam ruskih prekrškarjev je objavil ruski r-sport.