Dobrnikar na čelu AZS, Kozmus njegov pomočnik

Nasledil je Gregorja Benčino, ki je odstopil konec lanskega leta, zvezo pa bo vodil leto dni, ker bo AZS 15. januarja prihodnje leto sklicala redno volilno skupščino za naslednje štiriletno obdobje.

Novemu predsedniku bo pomagal najboljši slovenski atlet vseh časov Primož Kozmus, zlati olimpijec in nekdanji svetovni prvak, ki je lani končal športno pot.

Ekonomist Dobnikar, ki že dve desetletji dela na Petrolu, je bil doslej član upravnega odbora zveze in je bil edini kandidat. Benčina je 13. oktobra odstopil na seji upravnega odbora AZS. UO je tedaj nadomestne volitve napovedal za 20. januar 2016, in se odločil, da bo dotlej zvezo vodi podpredsednik Marjan Hudej.

"Moj cilj je umestitev atletike med najboljše slovenske športe tudi z graditvijo blagovne znamke slovenska atletika. Tri leta sem bil član UO, po temeljitem premisleku in pogovoru s ključnimi ljudmi pa sem se odločil, da kandidiram za predsednika, četudi za zelo kratko obdobje. Program ena plus štiri bo temeljil na tem, da umirimo in stabiliziramo razmere, nato pa se bom, ponovno po posvetovanju, odločal o novem, tokrat polnem štiriletnem predsedniškem mandatu. Potrebujemo resno strategijo in nov pogled na slovensko atletiko in upam, da nam bo atletiko v sodelovanju s klubi uspelo pripeljati na višjo raven. Želimo vzpostaviti nacionalni atletski center. Za pomoč pri delu sem prosil Primoža Kozmusa, ki je na to pristal, o načinu pa se bomo še dogovorili," je napovedal 42-letni Dobnikar iz Komende.

Volili so še nekaj članov drugih organov zveze, ki so bili doslej nezasedeni. Gregor Istenič je postal predsednik nadzornega odbora AZS, novi predsednik disciplinske komisije je postal Miloš Šuštar, oba pa sta bila tudi edina kandidata. Za dva člana upravnega odbora je bilo šest članov, izvoljena sta bila Marjan Devetak in Bojan Pogorevc, premalo glasov pa so dobili Matej Juhart, Tevž Korent, Mario Mohorović in Tina Murn.

Ob začetku skupščine je bilo le pet prisotnih proti temu, da bi sprejeli predlagani dnevni red, saj so ga želeli razširiti na razpravo o delovanju iniciativnega odbora in vsebino obsežnega gradiva s kar 33 priponkami, ki so ga poslali po elektronski pošti popoldne pred skupščino in v katerem so očitali, da naj bi se dogajale nepravilnosti pri delovanju zveze v mandatu Benčine. Člani iniciativnega odbora Robert Herga, Boštjan Bradeško, Drago Trajkovič, Aleksander Lorenčič in Domen Žnidarič so že za 16. november lani sklicali izredno skupščine AZS, vendar so jo dan prej preklicali. Na sestankih med predstavniki AZS in njimi so tedaj padali tudi očitki o nepreglednem delovanju UO in predsednika, o sklicu preštevilnih dopisnih sej, nedostopnosti zapisnikov, morebitni finančni nepreglednosti ...

Na skupščini je bilo sprva prisotnih 32 volilnih glasov od 71 ali krepko več kot četrtina, kolikor jih bi moralo biti po polurnem čakanju. Navzočih je bilo tudi deset klubov brez plačane članarine, predlog, da naj bi pravico za glasovanje dobili tudi brez plačila ni bil sprejet, kot tudi ne razširitev dnevnega reda. Večina tistih, ki niso plačali članarine, je, tako kot Bradeško in Herga, odšla še pred glasovanjem o predsedniku.

"Če bi bila volilna skupščina takoj po dostopu Benčine se s tem ne bi danes ukvarjali. Člani iniciativnega odbora so poslali 39 zahtev za sklic skupščine. Nismo zadovoljni z delovanjem nekaterih članov UO. Dobnikar se mi zdi dober kandidat, vendar bom pred glasovanjem zapustil sejo," je povedal Herga. "Skrajni čas je, da stopimo skupaj in da začnemo graditi rezultate sistematično, da ne bodo plod ljubiteljskih prijemov," je dejal slovenski rekorder v metu kopja Matija Kranjc, ki je vodja sveta slovenskih atletov; na skupščini namreč vsebinskih razprav o razvoju tega športa pri nas ni bilo. "Vse skupaj je mogoče videti, kot da je v naši atletiki vse slabo, pa temu ni tako. Veliko premikov je bilo narejenih, da smo še vedno zelo uspešni, tako v mandatu Petra Kukovice kot tudi Benčine," je menil Vlado Kevo, dolga leta trener Kozmusa.