Četrtek, 26. 11. 2020, 23.25
3 leta, 12 mesecev
Brez spremembe v vrhu slovenske atletike
Tresla se je gora, rodila se je miš
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Roman Dobnikar ostaja na čelu Atletske zveze Slovenije.
Roman Dobnikar je na videokonferenčni skupščini Atletske zveze Slovenije (AZS) ostal njen predsednik v obdobju med letoma 2021 in 2024, zvezo pa vodi od leta 2015. Ob stoodstotni volilni udeležbi je bil med rekordnimi štirimi kandidati izvoljen že v prvem krogu, ko je dobil 40 od 75 glasov.
Nov mandat bo nastopil 15. januarja 2021. Ob stoletnici kraljice športov na Slovenskem so se za predsednika potegovali še trije kandidati. Klemen Boštjančič je dobil 24 glasov, Peter Kukovica, ki se je tretjič potegoval za predsednika, devet, Stojan Nikolić pa dva.
"Gremo po kolajne"
Uvodoma so se z minuto molka spolnili na nedavno preminulega Marjana Štimca, nekdanjega slovenskega rekorderja v suvanju krogle, trenerja in športnega organizatorja. Na skupščini je bilo od 72 klubov in petih združenj na začetku prisotnih vseh 77 zastopnikov.
"Gremo po kolajne. Zelo sem ponosen in srečen, ker ste spoznali, da delamo dobro in gremo naprej po nove zmage. Sem predsednik vseh, tudi ostalim trem kandidatom se zahvaljujem in puščam odprta vrata za sodelovanje, skupaj lahko naredim več," je po izvolitvi povedal Dobnikar.
Pred tem je v predstavitvi kandidatov zagotovil, da bodo še naprej ostali zaposleni vsi v pisarni zveze, ki so jo vzpostavili v zadnjih petih letih. Dejal, da je ob prevzemu AZS z ekipo umiril prej burno dogajanje v zvezi in saniral negativno stanje. Zatrdil je, da so sedaj plačani vsi računi, ostalo je obsežen društveni sklad za delo naprej.
Od leta 2015 je naraslo tako število pogodb športnikov in trenerjev kot tudi sredstva zanje pa tudi medijska pojavnost je večja, je menil Dobnikar, katerega razvojni načrt ima 20 točk, od otroške atletike naprej.
Primož Kozmus se je odpovedal mestu v UO
Volili so tudi organe AZS. Za UO je bilo 27 kandidatov, od tega jih je 11 izvolila skupščina na neposrednih volitvah.
Po izvolitvi sta se mestu v UO odpovedala Primož Kozmus, najboljši slovenski atlet v zgodovini je pred tem javno podprl Boštjančiča, ter Doris Dular, dolgoletni član IO. Slednji je pred tem v razpravi menil, da vodenje zveze v zadnjem obdobju ni bilo najboljše.
Primož Kozmus, najuspešnejši slovenski atlet vseh časov, se je odrekel mestu v UO AZS.
Namesto teh dveh sta člana UO postala Anton Noner in Oliver Batagelj. Pred tem so bili izvoljeni, po vrstnem redu glede na število glasov, Ladislav Mesarič in Primož Feguš, ki je vodil volilno skupščino, Albert Šoba, Niko Muhič, Mojca Verhovnik, Stane Rozman, Matjaž Sovdat, Gregor Istenič in Aleksandra Fortin.
Po funkciji sta člana UO predsednik strokovnega sveta in predsednik tehnično-tekmovalne komisije, pet jih na predlog predsednika izvoli UO, med njimi morata biti predstavnika atletov in trenerjev.
Aleksander Cmok je postal predsednik disciplinske komisije, predsednik nadzornega sveta pa Tomaž Jarc.
Kljub krizi izpeljali skoraj celoten program
Pred volilnim procesom sta bili le dve vsebinski točki, poleg potrditve zapisnika redne junijske letne skupščine še poročilo od delu od začetka letošnjega leta do 30. septembra.
Dobnikar je v poročilu izpostavil, da so kljub zdravstveni krizi in s tem povezanimi omejitvami izpeljali skoraj celoten tekmovalni sistem z vsemi najpomembnejšimi članskimi državnimi prvenstvi ter tudi atletsko ligo, kar so prikazali tudi v dveh kratkih posnetkih.
Navedel je tudi podpis pogodbe z najboljšimi atletinjami in atleti, ki so dobili tudi v celoti izplačane pogodbene obveznosti ter na prejšnji seji upravnega odbora sprejeto strategijo slovenske atletike v naslednjih štirih letih, ki je v osmih točkah nastala v sodelovanju z Evropsko atletiko.
Sprva je bila volilna skupščina ob stoletnici slovenske atletike predvidena v živo 22. oktobra, a je bila zaradi druge razglasitve epidemije in omejevanja javnega življenja za zajezitev novega koronavirusa prestavljena.
