Nedelja,
15. 3. 2020,
4.00

Osveženo pred

4 leta, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

3

Natisni članek

Natisni članek

skok v športno preteklost

Nedelja, 15. 3. 2020, 4.00

4 leta, 7 mesecev

Skok v športno preteklost: Dana Zatopkova

Slovo junakinje s kopjem, ki je živela v senci še večjega moža

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

3

zakonca Zatopek | Foto Twitter

Foto: Twitter

Prejšnji petek je v 98. letu starosti umrla legendarna češka atletinja Dana Zatopkova, dvakratna evropska prvakinja in dobitnica olimpijskega zlata v metu kopja. Zatopkova je bila več kot pol stoletja poročena z enim najbolj izstopajočih športnikov 20. stoletja Emilom Zatopekom. Bila sta eden najvplivnejših športnih parov svojega časa. Dana je bila tista, ki je v njunem harmoničnem zakonu skrbela za temelj.

Dana Ingrova, poročena Zatopek, je bila zanimiva ženska, pa čeprav je vse življenje živela v senci svojega moža, slovitega atleta Emila Zatopeka.

Rojena na isti dan ...

Dana se je rodila 19. septembra 1922 v kraju Karvina, vzhodno od Ostrave. Na isti dan kot ljubezen njenega življenja, češki tekač Emil Zatopek, ena največjih športnih osebnosti 20. stoletja. 

Medtem ko je on odličja osvajal v teku na pet tisoč in deset tisoč metrov ter v maratonu, je ona blestela v metu kopja.

... isti dan tudi na olimpijskem prestolu

Vrhunec kariere je doživela 24. julija 1952 na poletnih olimpijskih igrah v Helsinkih, potem ko je samo uro zatem, ko je njen mož postal olimpijski prvak v teku na pet tisoč metrov, postala olimpijska prvakinja v metu kopja.

Še pred svojim nastopom mu je stekla v objem, njegovo medaljo pa vtaknila v svojo torbo. Za srečo.

Ko je izvedela, da je premagala dve glavni sovjetski tekmici, je vriskala od veselja. Organizator olimpijskih iger jo je razglasil za "najsrečnejšo dobitnico zlate olimpijske medalje" na igrah v Helsinkih.

Dana Zatopkova je bila uspešna tudi na olimpijskih igrah v Rimu osem let pozneje, ko je pri skoraj 38. letih osvojila olimpijsko srebro. Dvakrat je bila prvakinja stare celine (leta 1954 in 1958).

Rekorderska zakonca

Tako kot njen mož je tudi sama nizala rekorde. Leta 1958 je postavila svetovni rekord v metu kopja – orodje se je v travnato podlago zapičilo pri 55,73 metra. S 35 leti je postala najstarejša atletinja, ki je na prostem postavila svetovni rekord. Žal je njen rekord zdržal manj kot mesec dni. 24. julija 1958 ga je prekosila Avstralka Anna Pazera.

"Rojena sva na isti dan, kaj če bi se še poročila na isti dan?"

Zaljubljenca Zatopek, ki sta praznovala celo vrsto okroglih porok, sta se spoznala leta 1948, med potovanjem v London, na prve olimpijske igre po drugi svetovni vojni.

Dana je igre sicer zapuščala brez medalj, je pa zato imela nekaj več, zlat prstan, ki ga je Zatopek – na londonskih igrah olimpijski prvak in podprvak – kupil na znanem londonskem trgu Piccadilly in je predstavljal zakonsko zaobljubo.

Legenda pravi, da je Dano zaprosil z inovativnim vprašanjem: Torej, rojena sva na isti dan (19. 9.), kaj če bi se tudi poročila na ta dan?

Pred oltar sta se sprehodila čez dva meseca, oktobra 1948. Poročena sta bila kar 52 let, vse do Emilove smrti leta 2000. Bila sta najboljša prijatelja, ljubimca, duši dvojčici.

Jurica Marčec in Klara Kastelec kot Emil in Dana v predstavi Lau(f) story na odru Anton Podbevšek Teatra. | Foto: Barbara Čeferin Jurica Marčec in Klara Kastelec kot Emil in Dana v predstavi Lau(f) story na odru Anton Podbevšek Teatra. Foto: Barbara Čeferin

Lau(f) story

Njuno zgodbo so v izjemno gledljivo in domiselno pripravljeno odrsko predstavo Lau(f) story, zasnovano po scenariju novinarja Boštjana Videmška, prelili igralci Anton Podbevšek Teatra. V lik Dane se je prelevila Klara Kastelec, Emila pa je zaigral Jurica Marčec oz. Jure Drevenšek v alternaciji.


 

Vzornika, ne samo v športu

Dana in Emil Zatopek sta bila ne samo veliki športni imeni, ampak tudi vzornika številnim rojakov.

Zatopkova je bila med letoma 1960 in 1972 članica komisije Svetovne atletske zveze, kjer je skrbela za promocijo žensk v atletiki. "Danes ženske tekmujeje v skoku s palico, metu kladiva in maratonu, vse to je bil v preteklosti tabu," je večjo vlogo žensk v atletiki ocenila v enem od intervjujev.

Leta 1988 je bila nagrajena z olimpijskim redom, Mednarodna komisija za fair-play pa ji je podelila častno diplomo.

Njen mož Emil je postal prvi češki atlet, ki je prejel nagrado Združenih narodov Pierra de Coubertina za promocijo fair-playa.

Predvsem Emil je bil zelo zanimiv tudi za politični režim. Kot človek, ki izvira iz preproste delavske družine in je tako superioren na športnem področju, hkrati pa še dober govorec, ki se zna povezati z občinstvom, je postal zelo učinkovit govornik in zagovornik komunističnega režima.

A ni trajalo dolgo, kmalu se je začel zavedati slabosti komunizma. Leta 1968 sta se z Dano v Pragi zavzela za vzpostavitev demokracije in zahtevala spremembe in več svobode s strani Kremlja. Bila sta zvesta Alexandru Dubčku, vodji demokratičnega gibanja, ki je nasprotoval sovjetski invaziji.

Emil zatopek Praga 1968 | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Ko so po padcu revolucije sovjetske sile znova vzpostavile nadzor, je bil Zatopek kaznovan zaradi svoje goreče podpore praški pomladi. Izključili so ga iz vojske (in to čeprav je imel čin polkovnika, vodil pa je športno četo) in komunistične stranke, izgnali so ga celo iz Prage.

Z ženo, ki je delala kot trenerka, sta izgubila vse privilegije. Zatopek je bil nekaj let prisiljen delati v rudniku urana. Ko mu je oblast vendarle dovolila vrnitev v Prago, so ga zaposlili kot smetarja, a tega dela v resnici nikoli ni opravljal, saj so ga namesto njega rade volje opravljali drugi, ki so v njem videli mnogo več. Sredi 70. let prejšnjega stoletja so ga rehabilitirali, spet je lahko potoval in Češkoslovaško predstavljal na mednarodnih športnih dogodkih.

Zakonca Zatopek sta se upokojila leta 1980. Zaradi prej naštetih preizkušenj sta živela v revščini, bila sta slabega zdravja.

Ko je leta 1989 padla komunistična oblast, se razcveta demokracije nista mogla odkrito veseliti.

Emil Zatopek je umrl leta 2000. Zatopkova se je takrat iz njune hiše preselila v dvosobno stanovanje v Pragi, s seboj pa vzela dva pomembna spomina – metlo in žaro.

Zakaj metlo? Ker ima ta zelo dragoceno držalo - kopje, s katerim je Zatopkova osvojila zlato olimpijsko medaljo - , žara pa seveda hrani polovico posmrtnih ostankov Emila Zatopeka.

"Topek je v modri žari tamle," je leta 2012 Dana razložila novinarju iz agencije Associated Press. Povedala je še, da kadar jo obiščejo prijatelji, žaro s posmrtnimi ostanki njenega moža postavi na mizo in predenj postavi kozarec vina.

"Nazdravimo na njegovo zdravje in se pogovarjamo z njim, kot bi bil še vedno živ," je razkrila bržkone presenečenemu novinarju.