Daleč največji newyorški, najbolj radodarni v Dubaju, kaj pa Ljubljana?

Tekaški bum očitno še zdaleč ni končan. Maratoni po vsem svetu rastejo kot gobe po dežju, povečuje se tudi udeležba na njih, že nekaj let pa morajo na največjih maratonih omejevati število udeležencev, saj zaradi logističnih in organizacijskih omejitev prevelike mase ljudi ulice preprosto ne morejo sprejeti. Lani je bilo po podatkih združenja statistikov za cestne teke po svetu organiziranih 4448 maratonov, na katerih je nastopilo 1.869.678 tekačev in tekačic. Čeprav se številka zdi ogromna, pa je v primerjavi s celotno svetovno populacijo še vedno precej majhna (0,2 promila).

Največji med največjimi

Od leta 2002 je po udeležbi maratoncev, ki so prečkali ciljno črto na 42 kilometrov, daleč pred vsemi maraton v New Yorku. Izjema je bilo leto 2012, ko je newyorški maraton zaradi nevihte Sandy odpadel. V zadnjih dveh izvedbah je presegel mejo 50 tisoč tekačev. Število tekačev se je od leta 1991, ko je bil s 25 tisoč tekači prav tako največji New York, podvojilo.

Ljubljanski maraton, ki bo letos praznoval 20 let, je na lestvici največjih maratonov na 192. mestu s 1876 udeleženci in vsako leto pridobi nekaj mest.

Se lahko tudi jaz udeležim newyorškega maratona?

Nekateri pravijo, da si je mesto na največjem svetovnem maratonu skoraj tako težko zagotoviti, kot ga pozneje preteči. Prijave namreč močno presegajo število razpoložljivih mest, tako da o usodi udeležencev odloča žreb.

Mesto na teku pa vam lahko prinese tudi dobrodelnost. Če donirate določen znesek kakšni od dobrodelnih organizacij, s katerimi sodeluje organizator, vam pripada štartna številka. Če ste dovolj dobri, pa ste lahko na tek uvrščeni tudi brez žreba, a so norme za navadne smrtnike kar precej ostre (primer za moško/žensko starostno skupino 18–34 let: 2;53:00/3;13:00), dosežene pa morajo biti na točno določenih tekih.

Podoben proces prijave vas čaka tudi na drugih največjih maratonih, kot so berlinski, londonski …

Najbolj radodarni so v Dubaju

Ko je govora o denarju, pa se na vrhu znajde Dubaj. Dubajski maraton že od leta 2008 slovi po najbogatejšem denarnem skladu. Do leta 2012 so med najboljše razdelili natanko milijon ameriških dolarjev, lani pa so tudi zaradi naftne krize znesek znižali na 800 tisoč zelencev, kar je še vedno največji sklad na svetu.

A tudi drugi največji maratoni ne zaostajajo veliko, v letih ekspanzije so celo presegli trenutne dubajske zneske. Tako je absolutni rekorder maraton v Chicagu, ki je leta 2002 za nagrade namenil vrtoglavih 1.146.200 ameriških dolarjev, istega leta pa so v Londonu razdelili 1.050.750 ameriških dolarjev.

Najhitrejši progi sta v Nemčiji

Že nekaj časa kot najhitrejša slavi proga po ulicah Berlina. Berlin je na zemljevid maratonskih rekordov prvi postavil Ronaldo da Costa. Brazilec je leta 1998 zmagal z rekordnim časom 2;06:05.

Leta 2003 je legendarni Paul Tergat v Berlinu tekel 2;04:55, od tedaj pa nemška prestolnica rekorda ni več izpustila iz rok. Rekord Kenijca je zdržal vse do leta 2007, ko Haile Gebrselassie tekel 2;04:26. Že naslednje leto je Etiopijec še izboljšal rekord in postal prvi tekač, ki je tekel pod 2;04. Uspelo mu je za pičlo sekundo, saj se je semafor ustavil pri 2;03:59.

Leta 2011 je rekord spet prešel v kenijske roke, saj je Patrick Makau zmagal z rezultatom 2;03:38. Wilson Kipsang je leta 2013 znamko premaknil na 2;03:23, lani pa je aktualni svetovni rekorder Dennis Kimetto v Berlinu tekel 2;02:57.

V Bostonu tekli že 118-krat

Z največ izvedbami pa se lahko pohvali bostonski maraton. Maraton zaradi prve svetovne vojne ni potekal le leta 1918, sicer pa je na sporedu vsako leto od leta 1897. Evropski maraton z največ izvedbami vsako leto poteka v Košicah na Slovaškem, kjer se je teklo že 89-krat, vse več izkušenj pa imata tudi največja slovenska maratona. Radenci so letos praznovali 35 let, ljubljanski pa bo 20. jubilej praznoval oktobra.