Sreda, 19. 7. 2017, 4.18
7 let, 1 mesec
Kako je prav?
O gorah, ki so gore, in tistih, ki to pravzaprav niso
Gremo, počitnice so na vrhuncu! Z obale Črne gore v Kranjsko Goro, jutri morda na Šmarno goro, v soboto na Uršljo goro, nazadnje pa še izlet do Ptujske … Hm, gore ali Gore? Kateri zapis izbrati, da bo razglednica brez napak?
Ste vedeli, da v zemljepisnih lastnih imenih sestavino gora, kadar je ta del naselbinskega imena, pišemo z veliko začetnico?
Kranjska Gora in Ptujska Gora spadata med naselbinska zemljepisna imena, ta pa označujejo mesta, vasi, trge ali zaselke.
Zakaj Kranjska Gora in ne Kranjska gora?
Vsa preostala zemljepisna imena, med njimi na primer imena celin, držav, rek, jezer, morij, gozdov, nižin, vzpetin (tudi gora), pokrajin, območij, ulic, delov naselbin, tudi poslopij in samostojnih objektov, celo nebesnih teles in drugega, pa so, kot pravi Slovenski pravopis, nenaselbinska.
Naselbinska in nenaselbinska zemljepisna imena
Kaj je značilno za prva in kaj za druga? Kot vemo, so lahko prav vsa eno- ali večbesedna.
Izjema so le imena, ki imajo kot neprvo sestavino besede mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (zato na primer pišemo Novo mesto, Stari trg pri Ložu, Nova vas, Staro selo), ter neprvi predlogi (Most na Soči, Šmarje pri Jelšah, Vrh pri Sveti Trojici, Log pod Mangartom).
Seveda pa bomo v nenaselbinskih zemljepisnih imenih z veliko začetnico vendarle pisali tiste neprve sestavine, ki so že same lastno ime: Južna Koreja, Julijske Alpe, Južna Amerika, Nova Kaledonija, Severna Irska, Bosna in Hercegovina, Mali Lošinj …
K nenaselbinskim zemljepisnim imenom tako spadajo tudi naši primeri iz uvoda: Črna gora, ime države, ter Uršlja gora in Šmarna gora, imeni vzpetin.
Naselbinska zemljepisna imena | Nenaselbinska zemljepisna imena |
---|---|
2