Petek,
22. 7. 2011,
16.23

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

starejši

Petek, 22. 7. 2011, 16.23

8 let, 7 mesecev

Najpogosteje najprej odpove srce

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Starejši so pogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, vendar jih ne smemo kriviti, da so za naš zdravstveni sistem najdražji, so nas opozorili sogovorniki.

Zdravstvo in zdravje sta za starejše med najpomembnejšimi temami v življenju. "Nihče od nas ne bi rad dolgo ležal pred smrtjo, želeli bi umreti čim pozneje in na hitro," pravi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije in nekdanja zdravnica . "Starejši niso dražji!" Po desetletjih promocije zdravega načina življenja in razvoja medicine ljudje v starost vstopajo vedno bolj zdravi in živijo dlje. "Ljudje lahko živijo z minimalno pomočjo do konca in umrejo v nekaj dneh. Praviloma je človek eno leto pred smrtjo za zdravstveni sistem naporen, naj bo to mlad ali star. Naj se to ne obesi samo na stare," je opozorila Jožica Šelb Šemerl z inštituta za varovanje zdravja. Starejši potrebujejo več zdravniške pozornosti, ker staranje telesu jemlje moč.

Delujemo, kot dopušča najšibkejši člen "Na koncu pubertete, nekje med 25. in 30. letom, je telo najbolj pri moči. Takrat imamo stoodstotno sposobnost," pojasnjuje nekdanja zdravnica Šelb Šemerlova.

"Potem sposobnost vsakega organa pade za približno odstotek na leto. Pri sto letih – to naj bi bila meja, do katere lahko človek živi brez genetskih popravkov – je sposobnost organov na 25 odstotkih. To za življenje ne zadostuje več."

Boj proti boleznim je nujen, ker bolezni, če niso v celoti pozdravljene, pospešujejo slabitev organov. "Telo je kot konvoj. Njegovo delovanje je odvisno od najšibkejšega. Če imate slabo srce in vse preostale organe dobre, boste delali, kot vam dovoli srce," poudarja Šelb Šemerlova.

Pazite na srce in ožilje Slovencem najpogosteje najprej odpovedo prav srce in žile. Leta 2009 so bile bolezni srca in ožilja vzrok za 6641 od skupno 14711 smrti starejših od 65 let.

"Pri boleznih srca in ožilja so najpomembnejše tri stvari: maščobe v krvi, visok pritisk in kajenje. Vsi trije so pomembni, ampak maščoba v krvi je vodilni vzrok srčne kapi, visok pritisk je glavni povzročitelj možganske kapi, kajenje pa najbolj škodi perifernemu živčevju, zato je veliko starih kadilcev brez nog," pravi Šelb Šemerlova.ž

Smrtonosen rak prebavil Na lestvici najpogostejših povzročiteljev smrti med starejšimi sledi rak. Tako za moške kot ženske je najbolj smrtonosen rak prebavil, za moške sledita rak pljuč in rak prostate, za ženske pa rak dojk.

Na razvoj vsake bolezni v določeni meri vpliva tudi genetika. Pri nekaterih vrstah raka je ta povezava zelo pomembna, zato Šelb Šemerlova priporoča, da smo zelo pozorni vsaj deset let pred starostjo, v kateri so za rakom zboleli naši starši. Ne škodi, če se preiskavi podvržemo dovolj zgodaj, tudi če naši starši, bratje in sestre raka niso imeli.

Ponoči prižgite luč! Starejše pogosto ubijajo tudi padci. Čeprav velika večina padcev nima zdravstvenih posledic, več kot polovica ljudi, starejših od 65 let, ki jih v Sloveniji umre nasilne smrti, umre zaradi padca. In večina doma.

Zato si morajo starejši v kopalnicah namestiti držala, prižgati luč, ko ponoči hodijo okoli, preproge položiti tako, da je manjša verjetnost, da se spotaknejo, paziti, kakšni so pragovi, kako drseča tla imajo in kako stopajo po lestvah.

Zunaj svojih stanovanj morajo biti pozorni predvsem pozimi, ko so tla zamrznjena.

Manj verjetnosti, da bo padec usoden, imajo tisti, ki so v življenju zaužili veliko mlečnih izdelkov, torej kalcija iz naravnih živil, in tisti, ki se veliko gibljejo in imajo močne noge.

Veliko demence neodkrite Z večanjem števila starejših od 80 let raste tudi pogostost demence. O našem odnosu do nje veliko pove dejstvo, da nihče ne ve, koliko je je v Sloveniji.

Če je delež podoben kot v drugih razvitih državah, je v Sloveniji 72 tisoč ljudi z demenco, je na hitro izračunala upokojena nevrologinja Vida Drame Oražim, ki še vedno pomaga v domovih za upokojence in o demenci predava na seminarjih.

V socialnih domovih imamo prostora za manj kot 20 tisoč ljudi in ker je oskrba na domu tako slabo razvita, je večina dementnih ljudi prepuščena samim sebi oziroma svojcem, ki za ravnanje s takšnimi osebami niso izobraženi. To se bo moralo spremeniti, pravi Vida Drame Oražim.

Najprej bodo morali biti ljudje pozornejši, kdaj sami ali njihovi bližnji začnejo kazati prve znake demence: motnje pozornosti, zmedenost, izguba občutka za čas in nedokončanost dejanj. Predvsem zadnje je zelo značilno za demenco. Ko človek na primer pozabi, po kaj se je odpravil v omaro, pusti vrata odprta, ali ne zapre vodovodne pipe. Ko pozabi ugasniti plin na štedilniku, je že zelo hudo.

Starejši pogosteje storijo samomor Med starejšimi je veliko tudi depresije. Po nekaterih ocenah za njo trpi več kot petina starostnikov. "To je tudi zato, ker se okoliščine spreminjajo. Prijatelji umirajo, družina odhaja, zaposlitve, ki jo je človek opravljal desetletja, ni več," našteva Šelb Šemerlova.

Samomor je pri starejših od 64 let dvakrat pogostejši kot pri mlajših. Starejši moški pa samomor naredijo trikrat pogosteje kot starejše ženske.

Najverjetnejši razlog za to je, da imajo ženske v življenju več vlog, zato jih odhod iz službe ne prizadene toliko kot moške.

Staršem ne vsiljujte varstva vnukov Veliko odgovornost, da depresijo prepoznajo in da ne zdravijo samo simptomov, imajo splošni zdravnik, pravi Šelb Šemerlova.

Sami pa lahko za izogibanje depresiji storimo to, da ohranjamo stike s prijatelji, se ne odpovedujemo stvarem, ki nas v življenju veselijo in se morda lotimo še kakšne nove. Pogosto se zgodi, da ženske ves svoj čas v pokoju namenjajo svojim vnukom, zgolj zato, ker se to od njih pričakuje.

Težko k zdravniku na lastne stroške Starejši niso med bogatejšimi državljani Slovenije, zato pogosto ne morejo koristiti samoplačniškega zdravstva in v večjem številu polnijo čakalne vrste pred ambulantami javnega zdravstva. Že zdaj jih je pogosto strah iti k zdravniku, da jim ne bi bilo morda treba kaj plačati.

Generalni sekretar socialne zbornice Bojan Regvar se boji, da bo še huje. "Verjamem, da bo zdravstvena reforma najbolj prizadela pogostejše uporabnike zdravstvenih storitev in logično je, da so med temi predvsem stari," je dejal.

Zdravstveni zavarovalnici primanjkuje denarja in zdravstveno zavarovanje ne bo več krilo nekaterih pravic. Vendar večina naših sogovornikov verjame, da bo minister Dorijan Marušič tako razumen, da bo vedel, kaj je luksuz in kaj mora biti nujno na voljo tistim, ki si plačevanja zdravstvenih storitev ne morejo privoščiti in imajo morda še kakšno kronično bolezen.

"Za delo s starejšimi je treba imeti znanje" Šelb Šemerlova meni, da bi potrebovali zdravnike, ki so specializirani za zdravljenje starejših, geriatre. Kot je pojasnila zgoraj, so starejši s fiziološkega vidika drugačni od mlajših. Poleg tega mnogi jemljejo več zdravil in interakcije med njimi imajo lahko hude posledice. Ledvica in jetra ne delujejo tako, kot so v mlajših letih in zato je treba prilagajati tudi količine zdravil.

"Včasih smo imeli inštitut za geriatrijo in v svetu jih imajo. Dobro bi bilo, če bi imeli geriatre, vsaj za konzultacije. Medicina je danes tako specializirana, da ne moreš imeti vsega znanja. In za delo s starejšimi je treba imeti znanje," poudarja nekdanja klinična zdravnica.