Le sto metrov je Hitlerja ločevalo od zmage v drugi svetovni vojni

Adolf Hitler je poskušal z zasedbo Stalingrada (mesto se je do leta 1925 imenovalo Caricin, leta 1961 pa se je preimenovalo v Volgograd) odrezati Moskvo od juga, preprečiti oskrbovanje sovjetske prestolnice po reki Volgi in v končni fazi napasti Moskvo.

Nemci brez boja prodrejo do Stalingrada

Nemške sile so najprej po južnoruskih stepah hitro prodirale proti mestu, ki je nosilo ime po sovjetskem voditelju Stalinu, saj se jim je Rdeča armada načrtno izmikala in se ni spuščala v spopade.

Sovjete so namreč izučili začetni porazi z wehrmachtom, ko je ta s taktiko bliskovite vojne obkoljeval statične sovjetske sile in so v nemško ujetništvo padale cele sovjetske armade.

Nemški general Friedrich Paulus, ki je vodil nemško armado v bitki za Stalingrad. Foto: Getty Images

Krvave boji mož na moža v porušenem mestu

Težave za Nemce pa so se pokazale pri naskoku na mesto Stalingrad, saj tukaj ni več odločala nemška boljša vojaška tehnologija, ampak je bilo treba osvojiti mesto korak za korakom z bojem mož na moža.

Sovjeti so se srdito branili, tako da so Nemci le počasi osvajali Stalingrad ulico za ulico. Nemcem so do novembra 1942 osvojili skoraj vse mesto – vojaki Rdeče armade so branili samo še sto metrov mesta ob bregu reke Volge.

Samo še sto metrov bi morali zasesti Nemci, ko so jih obkolili

Če bi Nemcem uspelo zasesti še teh sto metrov, bi prodrli do reke Volge in v celoti zasedli mesto. Toda ravno takrat je Hitlerjeve sile z bokov napadla Rdeča armada.

Boke so branili nemški zavezniki Romuni, ki jim ni uspelo zadržati sovjetskega protinapada, tako da so se nemški vojaki v Stalingradu od srede novembra znašli obkoljeni z vseh strani.

Ujeti nemški vojaki. Foto: Getty Images

Nemška vdaja

Ker letalstvo ni moglo dostavljati pomoči, so se nemške sile v mestu, ki jih je vodil general Friedrich Paulus, znašle v nemogočem položaju. Hitler je poslal na pomoč najboljšega nemškega poveljnika v drugi svetovni vojni, feldmaršala Ericha von Mansteina, a ta ni mogel prebiti sovjetskega obroča in pomagati Paulusu. Ta se je zato 31. januarja 1943 predal Sovjetom. 

V nemško ujetništvo je padlo preživelih 90 tisoč nemških vojakov, poraz v bitki za Stalingrad pa je pomenil točko preobrata v drugi svetovni vojni. 

Krvava šentjernejska noč

Na današnji dan leta 1572 je francoska mati kraljica Katarina Medičejska (njen sin Karel IX. je bil kralj Francije) zaukazala pokol hugenotov (to so kalvinistični protestanti) v Franciji.

Omenjeni hugenoti so v Pariz prišli na poročno slavje, saj se je  sestra francoskega kralja Margareta poročila z navarskim kraljem Henrikom, vodjem francoskih hugenotov. Dogodek se je v zgodovino zapisal kot šentjernejska noč, v njej pa je življenje izgubilo okoli 20 tisoč ljudi. Henrik se je rešil smrti z obljubo, da bo prestopil v katolištvo, zanj se je zavzela tudi žena Margareta.

Henrik, ki je nihal med katolištvom in protestantstvom

Pozneje je pobegnil, se odrekel katolištvu in se na čelu protestantov boril proti katoliški strani. Leta 1593 pa je spet – z domnevnimi besedami, da je Pariz vreden ene maše – prestopil v katolištvo in postal francoski kralj Henrik IV.

Leta 1598 je s tolerančnim ediktom dovolil versko svobodo protestantom. Henrika so sovražili tako številni katoliki, ki so ga imeli za vsiljivca na prestolu, zaradi prestopa v katolištvo pa so ga imeli za izdajalca številni protestanti. Zato je bil tarča številnih poskusov umorov, usoden je bil tisti iz maja 1610, ko ga je do smrti zabodel katoliški fanatik.

Slovenski skladatelj

Na današnji dan leta 1933 se je v Ljubljani rodil slovenski skladatelj in pianist Jure Robežnik, avtor več kot 150 glasbenih del (Pegasto dekle, Ti si moja ljubezen, Maja z biseri, Mlade oči, Ljubljančanke, Na vrhu nebotičnika).

Ameriški igralec

Na današnji dan leta 1970 se je rodil ameriški filmski igralec River Phoenix.

Hollywoodska legenda muziklov

Na današnji dan leta 1912 se je rodil ameriški igralec Gene Kelly.

Odlomek iz filma Pojmo v dežju:

Avstralski pevec

Na današnji dan leta 1949 se je rodil avstralski pevec Rick Springfield.

Slovenska pevka

Na današnji dan leta 1977 se je rodila slovenska sopranistka Alenka Gotar.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan

Leta 476 so germanski najemniški vojaki oklicali Odoakra za prvega kralja Italije. Odoaker je 4. septembra 476 odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta. 

Leta 686 se je rodil frankovski majordom Karel Martel, ki je leta 732 v bitki pri Toursu zaustavil arabski prodor v Francijo. 

Leta 1305 so Angleži v Londonu usmrtili škotskega narodnega junaka Williama Wallacea. 

Leta 1486 se je v Vipavi rodil habsburški diplomat, kartograf in zgodovinar Sigismund von Herberstein ali Žiga Herberstein, ki je med drugim Evropejcem razkril do tedaj malo znano Rusijo. 

Leta 1541 je francoski raziskovalec Jacques Cartier na svojem tretjem potovanju v Kanadi pristal v bližini današnjega Quebeca. 

Leta 1893 je Velika Britanija po zmagi v prvi opijski vojni s Kitajci zasedla Hongkong. 

Leta 1913 so v Mariboru odprli most čez Dravo.  

Leta 1914 je Japonska z napovedjo vojne Nemčiji vstopila v prvo svetovno vojno.  

Leta 1926 je umrl ameriški filmski igralec italijanskega rodu Rudolph Valentino. Njegova nenadna smrt pri 31. letih je povzročila pravo histerijo med njegovimi oboževalkami. 

Leta 1929 so Arabci v mestu Hebronu, napadli tamkaj živeče Jude in jih nekaj deset ubili, preostale pa izgnali iz mesta.

Leta 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Molotov v Moskvi podpisala sovjetsko-nemško nenapadalno pogodbo in tajne dokumente o delitvi interesnih sfer. Pogodba je Hitlerju omogočila napad na Poljsko, sporazum pa je bil prekršen 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. 

Leta 1944 je Romunija prekinila zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo in se pridružila zaveznikom. 

Leta 1949 se je rodila ameriška igralka Shelley Long. 

Leta 1962 so prek telekomunikacijskega satelita Telstar vzpostavili prvo televizijsko povezavo v živo med ZDA in Evropo. 

Leta 1973 so roparji napadli banko v Stockholmu. Rop se je ponesrečil, zato so roparji uslužbence in obiskovalce banke vzeli za talce. V naslednjih petih dnevih so talci začeli simpatizirati z roparji, zaradi česar so pozneje skovali pojem stockholmski sindrom. 

Leta 1989, na 50. obletnico podpisa pogodbe med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetske zveze, je dva milijona Estoncev, Latvijcev in Litovcev v protesti proti temu dogodku, ki je pomenil konec njihovih neodvisnih držav, sklenilo človeško verigo od Talina do Vilne. 

Leta 1990 je Armenija razglasila neodvisnost od Sovjetske zveze. 

Leta 2006 je Avstrijki Nataschi Kampusch uspelo pobegniti po osmih letih ugrabitve (ob ugrabitvi je bila stara 10 let). Njen ugrabitelj  Wolfgang Priklopil je zaradi njenega pobega storil samomor. 

Leta 2007 so pri Jekaterinburgu odkrili ostanke okostij dveh članov ruske carske družine, carjeviča Alekseja Nikolajeviča in velike kneginje Anastazije. 

Leta 2012 se je v bližini Ljubljane zgodila balonarska nesreča, v kateri je umrlo šest ljudi, 28 pa jih je bilo ranjenih.