Kdo ve, zakaj

Sodeč po objavljenih podatkih se v zadnjih letih stanje nenehno izboljšuje. Videti je, kot bi šlo za načrtovan tok. Ne zaradi vraževernosti, temveč zaradi odgovornosti in profesionalnosti bi morali vedeti, zakaj se je to zgodilo. Ko bi vedeli, bi lahko upali na to, da se ugoden tok dogodkov ne bo, kot se je v preteklosti že zgodilo, spet kdaj obrnil v nasprotno smer. Ob dejstvu, da se zmanjšuje tako število prometnih nesreč s smrtnim izidom kot tudi število nesreč s hudimi in lahkimi telesnimi poškodbami, je prav to, da se zdi, da bi lahko šlo za trajen proces, največji uspeh. Preteklost sicer nikoli ne bo povsem pozabljena in odlašanja, neumnosti in zavoženi projekti bodo ostali na ogled tistim, ki jih bodo želeli gledati, ocenjevati, komentirati in jih morda, kot je večno v modi, tudi prirejati. Zgodovina je lahko učiteljica prihodnosti, a v tem primeru bo, in to je jasno že zdaj, prihodnost taka, kakršna preteklost nikoli ni bila. Čez trideset let (to je moja ocena, v katero verjamem tako trdno kot verjamem v tehnologijo, ki me je v tako oceno prepričala) bo v razvitem in gospodarsko močnem delu sveta iz kronik in vsakdanjega besednjaka začela izginjati besedna zveza "nesreča s smrtnim izidom". Dokler ne bo, in to se bo zagotovo zgodilo celo hitreje, kot si zmoremo predstavljati, dokončno izginila.

Bojim pa se, da pri nas ni človeka, ki bi znal povedati, zakaj se je pozitivni trend zgodil in za kakšen odstotek pri tem uspehu je zaslužna katera od spremenljivk, ki vplivajo na prometno varnost. Je učinkovitost končno pokazala strožja zakonodaja, ki jo tako opevata MNZ in MZP? Je uspeh pripisati (menda) učinkovitejši represiji in sankcioniranju? Je mrtvih manj zaradi izboljšanega (pomlajenega in tehnično-varnostno zmogljivejšega) voznega parka? Ali kdo ve, za kakšen odstotek se je v zadnjih letih dvignila kakovost in varnostna opremljenost naših cest in koliko manj mrtvih je zaradi tega dejavnika; mogoče se lahko spremenimo tudi ljudje in naše vozniške navade, morda zaradi inovativnih in kakovostnih preventivnih akcij, ki jih organizirajo in izvajajo nevladne organizacije, vozimo bolje ali vsaj manj nevarno …

Ni treba biti prav posebej moder, da človek razume, da za izboljšanje delovanja stroja ni treba zamenjati vseh njegovih delov. Razen, seveda, če je popolnoma zanič. Naš prometni stroj ni povsem zanič in zato bi morali zelo dobro vedeti, kateri deli so najslabši in z zamenjavo katerih lahko še počakamo. Res pa je, da je delov veliko in da potrebujemo dobrega mehanika. Za te pa veste, da jih ni prav lahko najti, a ne? Doslej smo imeli največkrat take, ki so predlagali predvsem draga popravila, najpogosteje pa so menjali katalizatorje (zakonodajo). Naslednjič pa morda o tem, zakaj se, po tej isti statistiki, zaletavamo pogosteje, kot smo se.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.