Prostovoljci, ki pomagajo žabam prečkati ceste

Dvoživke so vretenčarji na kopnem, ki so se na Zemlji pojavili veliko pred človekom, približno pred 360 milijoni let. Čeprav so dvoživke preživele številna izumrtja živalskih vrst na Zemlji, jim zadnje čase ne kaže najbolje. Žabe, kot tudi celoten razred dvoživk, so močno ogrožene ne samo zaradi velikih "nesreč" na cesti, ampak predvsem zaradi človeških posegov v njihovo naravno okolje. Onesnaževanje okolja, uničevanje primernih habitatov, razvoj infrastrukture, vnos tujerodnih vrst in globalne spremembe jim ne prinašajo nič dobrega.

Najbolj ogrožene so zaradi svoje počasnosti krastače Ko se začnejo prvi lepi dnevi, ko temperatura malce zraste, so zbudijo tudi zimski zaspanci. Žabe so zimo prespale globoko zakopane v gozdni podrasti, a ko se nočne temperature na spustijo več pod nič stopinj Celzija, pridejo na površje in poiščejo pot do mlake ali jezera, kjer se bodo mrestile. Njihove selitvene poti so zelo dolge in pogosto jim pot prečkajo nevarne ceste. Prav na teh območjih se v času selitev dogajajo pravi pomori. Najbolj ogrožene so zaradi svoje počasnosti navadne krastače, nekoliko manj pa rjave žabe in pupki.

Takrat se organizirajo različni prostovoljci, ki pomagajo graditi začasne ograje ob cestah. Člani Športnega društva Drobinsko so le eni izmed številnih do žab prijaznih ljudi. Že vrsto let pomagajo žabam čez cesto do Slivniškega jezera, kjer se te dvoživke mrestijo.

Tudi letos se jih je zbrala deseterica in v nekaj urah jim je uspelo postaviti okoli 400 metrov ograje. S pomočjo PVC-folije in manjših stebričkov so naredili začasno ograjo, ki zadrži dvoživke, da ne pridejo na cesto. Ko se živali gibajo ob ograji in iščejo izhod, pridejo do podhoda pod cesto, skozi njega na drugo stran ceste, od tam pa do jezera. 14 dvosmernih podhodov ob Slivniškem jezeru je v povprečju dolgih deset metrov in rahlo visijo proti jezeru. Naklon cevi je nujen, da prepreči zadrževanje vode. V nasprotnem primeru začnejo namreč dvoživke odlagati mrest kar tam. Štirinajst podhodov je med sabo oddaljenih okrog 30 metrov.

Član društva Boris Belej je o vsakoletni akciji z veseljem povedal: "S pomočjo ograj nam uspe rešiti večino žab pred smrtjo pod kolesi avtomobilov, nekaj pa jih seveda žal obide te ograje."

Prvi podhodi za žabe v Sloveniji Na cesti Gorica pri Slivnici–Loka pri Žusmu so leta 1996 postavili prve podhode za dvoživke v Sloveniji. V naslednjih letih je ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo določena sredstva, da so lahko postavljali ovire za dvoživke. Dela je po dogovoru in pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo narave Celje izvajalo Lovsko društvo Grobelno. Ograje so nehali postavljati, ko to delo ni več financirala država. Tistega leta je bilo na tej cesti povoženih veliko dvoživk. Cesto namreč na tem odseku vsako leto prečka nekaj tisoč dvoživk.

Številni dnevni uporabniki te ceste znajo povedati, da je bila vožnja prava grozljivka. V nočnih urah, ko je selitev najštevilčnejša, je cesto prečkalo nekaj sto žab in številnim ni uspel prehod na drugo stran. Cesta je bila polna povoženih dvoživk in zato še bolj nevarno spolzka. Poleg tega se je čez dan pojavil tudi precejšen smrad. Nekaj so morali ukreniti. Domačini, ki živijo ob jezeru in se zavedajo pomena dvoživk, so se leta 2008 sami organizirali in začeli pravi čas postavljati ograje.

"V času selitve ves čas nadziramo območje. Če je potrebno, posredujemo tudi s prenosom dvoživk čez cesto. Poleg tega ob postavljanju ograj naredimo tudi spomladansko čistilno akcijo. Neverjetno, koliko smeti ljudje vržejo ob cesti," doda Boris Belej.

Najprej so postavili ograje na eni strani ceste, čez kakšne tri tedne jih bodo na drugi strani ceste. "Ko se bodo žabe vračale iz jezera proti gozdu, bomo ograjo prestavili na drugo stran ceste in jih spet usmerili v podhode."

Selitve dvoživk potekajo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vendar so najbolj izrazite zgodaj spomladi. Še vedno je čas, da se pridružite številnim prostovoljcem po Sloveniji, ki prenašajo žabe čez ceste, ali kar sami organizirate svojo akcijo. Vsaka žaba šteje!