Najstnika, ki bosta kmalu gospodarja na kmetiji

Oba Roka sta dijaka kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije v Novem mestu, oba pa bosta svoje izobraževanje verjetno nadaljevala na agronomski fakulteti. Sta torej "prototipa" projekta Kmetijstvo je zakon, ki ga kot obliko približevanja priložnosti mladim, ki jih ponuja skupna evropska kmetijska politika, izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). In sporoča, da je kmetijstvo lahko dobra poslovna priložnost tudi za mlade.

Evropsko kmetijstvo zahteva pomladitev Generacijska pomladitev v kmetijstvu je namreč eden od največjih izzivov ne le za Slovenijo, temveč tudi za Evropsko unijo. V njej gre največ proračunskega denarja prav za kmetijstvo, vodilni pa ugotavljajo, da neugodna starostna in izobrazbena struktura gospodarjev kmetij ne daje ustrezne podlage za povečevanje konkurenčnosti. Zanjo je med drugim ključno prilagajanje razmeram na trgu, okoljevarstvenim zahtevam in podnebnim spremembam, pridobivanje specializiranih znanj in tako naprej.

Delež kmetov, mlajših od 35 let, v EU znaša le šest odstotkov, v Sloveniji pa še manj, le štiri. Ena od usmeritev skupne kmetijske politike tudi v novi finančni perspektivi je zato generacijska pomladitev v kmetijstvu.

Čas je za konec apatije Rok Špringer prihaja iz Straže pri Novem mestu, kjer imajo doma živinorejsko kmetijo, glavna dejavnost pa je pridelava mleka. "Na kmetiji sem odraščal, imam veselje do kmetijske mehanizacije, zato sem se vpisal na kmetijsko šolo. Doma so med spodbujali in tako je nekako tudi logična odločitev, da bom naslednik na kmetiji," o svoji zgodnji poklicni in življenjski odločitvi pravi Rok Špringer, ki ga sicer zanima tudi strojništvo.

Potrebovali bomo vedno več hrane "Potreba po hrani bo čedalje večja, zato verjamem, da bo v prihodnje to bolj spoštovan poklic. In da se bodo tudi mladi bolj odločali zanj. Na to, da se niso že do zdaj bolj, so gotovo vplivali zdajšnji krizni časi, nizke cene in splošno prepričanje, da se nič ne splača. Toda če je volja in se dobro dela, se tudi splača," še poudarja Rok Špringer.

Njegova želja je, da bi kmetijo obdržal v tem obsegu ali pa jo še povečal z dodatnimi kmetijskimi zemljišči in čredo molznic. "Razmišljam tudi, da bi poskrbeli za dodano vrednost našim izdelkom in da bi mleko in mlečne izdelke prodajali strankam na domu," še o prihodnjih načrtih pove Rok Špringer.

Gospodar na kmetiji že pri svojih dvajsetih Rok Kelher iz Bizeljskega se je v osnovni šoli odločal med kmetijsko šolo in veterino, vendar sta ga potem delo doma na vinogradniški kmetiji in način življenja na njej tako prevzela, da se je odločil za kmetijstvo. "Z očetom se dogovarjava, da bi primopredajo speljali v letu ali dveh," pravi Rok Kelhar, ki bi tako že pri svojih dvajsetih letih postal gospodar na kmetiji, na kateri imajo okrog pet hektarjev vinogradov in nekaj drobnice.

"Zdaj pridelujemo pretežno sortna vina kot tudi zvrsti. Moj načrt pa je, da bi pridelovali vina posebne kakovosti, od poznih trgatev do ledenih vin in suhih jagodnih izborov, ker bi s temi vini lažje prodrli na tuje trge. Z masovno proizvodnjo namiznih vin je namreč precej težje in bi potrebovali večje količine," o svojih podjetniških načrtih pove Rok Kelher.

Slovensko kmetijstvo je preveč razdrobljeno Oba Roka imata tudi dober vpogled v aktualno stanje v slovenskem kmetijstvu. "Naše kmetijstvo je preveč razbito, zato bi se morali kmetje bolj povezovati, saj smo skupaj močnejši. Kot perspektivni dejavnosti pa se mi zdita tudi zelenjadarstvo, kar je pomembno zlasti za samooskrbo, in lesno-predelovalna industrija, ker je Slovenija bogata z gozdovi," je prepričan Rok Špringer.

Njegovo mnenje o preveliki razdrobljenosti našega kmetijstva deli tudi drugi Rok. "Vse te zadruge delujejo slabo, roki plačil so dolgi. Zato bi se morali dva, trije kmetje, ki si medsebojno zaupajo, povezati in nastopiti skupaj na tujih trgih," sklene Rok Kelher.