Kuhar, ki bo razvajal brbončice slovenskih košarkarjev

"Medtem ko so drugi študirali, sem jaz iskal najboljše mentorje," se prvih let po zaključku gostinske šole spominja Tomaž Zavec, medtem ko nas vodi v klet ljubljanskega hotela Cubo. Tam je majhna kuhinja, ki jo je prevzel pred dvema mesecema. "V restavraciji Pri Vitezu sem se učil pri Ini Belcijan, ona je bila moja prva mentorica, moja kuhinjska mama." Ko pridemo v srce kuhinje, nas izza štedilnika pozdravi kuharica. "No, to je Ina," se nasmehne Tomaž, "ko sem prišel sem, sem jo takoj povabil zraven." Prepričan je, da mora znanje krožiti in da se moramo vedno učiti eden od drugega. Zato nikjer ne zdrži dolgo, podobno kot drugi odlični kuharji vedno išče nove izzive. Poklicno pot je po ljubljanski in radovljiški gostinski šoli začel v ljubljanskih gostilnah, kuhal je v zdaj že zaprtih Evropi in Pri Pavli, pa Pri Vitezu, v restavraciji Most ter tudi na brazilskem in ameriškem veleposlaništvu. "Vse te izkušnje so bile moja fakulteta," pojasnjuje. Bas kitara in Michellinova zvezdica Prelomno za njegovo poklicno pot je bilo leto 2007, ko je pri 20 letih odšel v London igrat bas kitaro. S tremi osnovnošolskimi prijatelji so namreč sestavili rock bend in so v britansko prestolnico odšli iskat svojo veliko priložnost. Če so hoteli tam živeti, pa so morali delati, in Tomaž se je odločil, da bo začel kar na vrhu. "V tujini cenijo ljudi, ki pokažejo zavzetost in željo po delu. Zanima jih samo, ali lahko preneseš pritisk. Pri nas je tega še vedno premalo," ocenjuje. Nekega dne je tako prikorakal na recepcijo hotela Savoy, kjer ima svojo z Michellinovo zvezdico nagrajeno restavracijo Savoy Grill razvpiti Gordon Ramsay, in zahteval šefa kuhinje Leeja Bennetta. "Čez nekaj časa pride dol dvometrski Lee, ves jezen, in vpraša, kaj bi rad," z nasmehom razlaga Tomaž. "Pa pravim, nič, rad bi delal tukaj. Vpraša me, od kod sem, in mu odgovorim, da iz Slovenije. 'Od kod?!', dobim nazaj, jasno," se smeji naprej. "Ko mu končno razložim, da že nekaj znam, mi pravi: 'V redu, dam ti en dan, da se izkažeš. Ampak samo zato, ker sem bil tudi jaz pred leti v Parizu v podobnem položaju.'" Tomaž je naslednji dan v kuhinji garal 14 ur in pokazal dovolj, da mu je šef ponudil službo.

Težko je biti glavni, če si najmlajši v kuhinji Čeprav iz velike glasbene kariere ni bilo nič, pa je Zavec v Savoyu delal slabo leto in si nabiral izkušnje. Ko se je vrnil v Ljubljano, je v legendarni gostilni Evropa prvič postal vodja kuhinje. Od tam se je preselil nazaj k Vitezu, kjer je, kot pravi, odrasel. Pred dvema letoma pa se mu je ponudila priložnost in s poslovnim partnerjem je prevzel gostilno La Storia v Celju.

"V svoji gostilni sem bil prvič zares vodja kuhinje. Nekaj je, da ti pravijo vodja, precej težje pa je res biti šef in s popolno avtoriteto voditi ljudi. Še posebej, če si mlajši od večine," razlaga Tomaž, ki bo čez teden dni dopolnil šele 27 let.

Za košarkarje pripravlja nekaj presenečenj Pred dvema mesecema je sprejel izziv in se iz Celja preselil v ljubljanski butični hotel Cubo. "S kuharji je običajno treba delati v rokavicah, oni so umetniki. Pri Tomažu pa ni treba tako paziti, saj je mlad, želi si več in je sposoben sprejeti kritiko," o svojem novem šefu kuhinje pravi direktor Cuba Sandi Kovačevič. "Čeprav tudi njemu ne bi upal reči, da nekaj ni dobro," vseeno prizna.

Tomaž se je kot običajno hitro lotil dela in ob našem obisku se je že pohvalil z novimi meniji, kjer imajo osrednjo vlogo kosila, in prav posebnim jedilnikom, ki bo veljal v času drugega dela evropskega košarkarskega prvenstva, ko bo Cubo odprt le za našo izbrano vrsto.

"Ko ljudje govorijo o športni prehrani, pogosto mislijo na dietično hrano. Pa je ravno obratno, saj ti fantje ogromno pretečejo. Pa tudi precej veliki so," se nasmehne. "Pripravljamo nekaj posebnega za vsakega od njih, saj bi jim radi pričarali vsaj malo domačnosti, ko bodo tako dolgo stran od doma. Verjamem, da bomo dobro poskrbeli zanje in da bo tudi naša hrana nekaj prispevala k njihovim uspehom," ponosno razlaga Tomaž, ki bo kuhal tudi za nekdanjega sošolca s koseške osnovne šole, Gorana Dragića.

"Izvedel sem, da ima Gogi rad žgance in musako, ki sem jo delal le kakšnih trikrat v življenju. Ampak bo dobra, obljubim," zagotavlja. Trenira pa tudi že peko tort, saj bosta Jure Balažič in Gašper Vidmar med EuroBasketom praznovala rojstni dan.

Naravno, sveže, lahko in sodobno Zavec je ljubitelj svežih sestavin, pridelanih čim bolj naravno. V Cubu je vpeljal slovensko kuhinjo s sodobnim pridihom in poudarkom na lahkotnosti. Rad eksperimentira z barvami in okusi, za katere ne bi uganili, da spadajo skupaj.

"Navdih črpam iz vseh kuhinj sveta, ki sem jih v teh letih spoznal. Kuhal sem italijansko, perujsko, špansko hrano. Niti sam ne vem, kaj vse. V Italiji je restavracija duša, barva, seks, ljubezen," navdušeno pojasnjuje Tomaž. "Hrana lahko spreminja cele soseske. Je tista energija, ki jo zjutraj vpelješ v kuhinjo, in gostje se zaradi nje vračajo."

"Ljudje si vzamejo za kosilo kakšno uro časa, če pridejo na malico, samo pol. Naša naloga je, da jim pripravimo nekaj zanimivega, presenetljivega, nekaj, česar običajno ne jedo doma. V tem času se ljudje zbudijo, nasmejijo in doživijo nekaj novega. In takoj je njihov dan lepši," nam še opiše svoje veselje do kuhanja.