Janez: "Poznam žensko, ki je na mesec zaslužila 27 tisoč evrov. Tiste bolj lene pririnejo na štiri tisočake"

Kot barman je delal tudi v nekaj nočnih lokalih po vsej Sloveniji, zato so mu precej znane tako srečne kot nesrečne zgodbe barskih plesalk in nasploh scena, v katerih nastopajo prodajalke ljubezni. "Sedemdeset odstotkov žensk, ki se ukvarja s prostitucijo, to počne zato, ker lahko veliko zasluži. In le ščepec je tistih, ki imajo za seboj res tragične zgodbe, večina pa svoj način služenja denarja opravičuje s tem, da se prodajajo zato, ker imajo invalidnega brata ali pa so doma tako revni, da niso imeli za kruh. Dejstvo je, da si na tak način delno operejo svojo vest," je prepričan sogovornik. Ker je danes uspešen gostinec na Primorskem, ga bomo poimenovali Janez. Ker ni nobene statistike, me zanima, koliko žensk v Sloveniji se po vašem mnenju ukvarja s prostitucijo. Po moji oceni jih je okoli 5000, je pa res, da je treba najprej definirati besedo prostitucija. Ali gre izključno za ponujanje spolnih storitev, torej plačaš pol ure ali uro, ali pa je v prostitucijo všteta tudi erotična masaža, spremljanje strank na službene poti, vroča linija … Kaj sploh to je? Tega še niso odkrili. Dejstvo je, da se je začela takrat, ko so ljudje ustvarili presežek proizvodov, hrane, denimo v kameni dobi. Ko je bil moški sposoben preživeti sebe, pa še eno žensko, pa drugo, tretjo. To je to. V islamu lahko ima moški deset žensk, če jih lahko vzdržuje. Ena bo rekla: 'jaz nisem kurba, imam samo enega'. Ga ljubi ali ne, pustimo to. Klasična prostitutka reče: 'ja, lahko me boš fukal, samo daj mi sto evrov'. To je dokaj poštena igra. Pri nas ulične prostitucije skoraj ni, bi lahko rekli, da se gremo samo elitno prostitucijo? Nekatere imajo cele neke stalne odjemalce, ki na nek način celo skrbijo zanje. Punce jim rečejo sponzorji, tudi naše punce v nočnem lokalu so jih imele. Imaš jih več vrst, eni dajo denar, zato da je punca z njim enkrat na teden. Običajno gre z njim ven, jo pelje po trgovinah, v šoping, tudi avtomobile jim kupijo, marsikatera ga je že dobila. Pa na dopust gre z njim, na barko.

Samo na barkah je huda konkurenca. Ljubljančanke rade hodijo kot spremstvo, kot frendice, kot dobre znanke, a to je zame prostitucija. Gredo 'kao' jadrat, pa ... Se je že zgodilo, da so jih izkrcali, so iz Zadra štopale nazaj. Eno so vrgli z barke, ker so druge ženske zahtevale, da jo vržejo z barke. Malo je manjkalo, da ni pristala v morju. Veliko je zgodb. To so skupine naših poslovnežev, to je znano, ko se malo 'hecajo' po Jadranskem morju.

Kaj pa stranke, bi lahko opredelili ljudi, ki plačujejo spolne storitve?

Stranke so različne, od kmetov do izobraženih. V lokal so enkrat prišli poslovneži, ki jih lahko mirno imenujem tajkuni, bilo jih je šest. Zahtevali so, da lokal za druge goste zapremo, nato pa je šest tipov na 14 puncah zapravilo takratnih 2,5 milijona tolarjev oziroma okoli 10 tisoč evrov. Na koncu so hoteli plačati z naročilnico. Halo! Ko sem jim rekel, da ne bo šlo, je šef podrejenemu naročil, naj da svojo kartico: 'Pa glej, da imaš dovolj denarja, sicer boš letel!' A večina tistih, ki so hodili po klubih, ima težave, takšne ali drugačne, punce so jim pravile kar pacienti.

Obstajajo torej različni tipi klientov, kar je enakovredno različnemu tipu ponudbe. Imaš na tisoče razlogov, zakaj kdo obišče prostitutko. Eden je preprosto potreben, čuti potrebo po seksu, a teh, ki gredo s primarnim nagonom, je najmanj. Večina je takih, ki so pacienti, pridejo in punco eno uro držijo za roko ali pa jo samo gleda, ali pa se hoče pogovarjati, imaš pa tudi takšne s čudnimi željami. Eden je denimo od punce zahteval, da mu je v ta zadnjo porinila metlo. Pacient. Od desetih strank jih pet seksa.

Katere stranke pa so pri puncah priljubljene?

Italijani. Ti se znajo iti, zato jih imajo punce tako rade. Italijani so galantni, se nadišavijo, že zjutraj se odločijo, da bodo obiskali katero od punc in jo tudi naslavljajo ter predstavljajo kot svojo punco, ji delijo komplimente, saj veste, la bella, bellisima. Slovenci pa so res 'kmetje' ali Balkanci, če hočete. Pod nobenim pogojem ne bodo priznali, da zahajajo v nočne klube, 'ker jaz lahko dobim babo, kadar hočem, ne rabim plačevat'.

Slovenci nikoli ne pridejo v klub zato, da bi uživali v družbi punc, pijači, ambientu, ne, oni se najprej napijejo, nato pa pride v lokal pet, šest koma pijanih moških, ki že z vrat vpijejo: 'Kje si, prasica, kurba, pridi sem, da te pofukam!!' Katastrofa, takšne smo na vratih običajno kar odslovili.

Italijani pa so, kot sem povedal, uživači, hedonisti. In tako, kot uživajo v prisotnosti punc, uživajo ob hrani. Ti mene kot gostinca jemljejo kot nekoga, ki jim bo ponudil nekaj za uživanje, Slovenci pa pridejo jest, ker so lačni, in ves čas me gledajo kot nekoga, ki mu bo vzel denar.

Potem so tu še moški, ki imajo dosti denarja in si rečejo, 'klinc gleda, sej bom crknu, komu bom pustil ta denar'. Pridejo uživat tja, kjer se ne bo izvedelo. V naši družbi je to še vedno bav bav. Čeprav je v krščanskih državah to najbolje urejeno. Francozov popoldne od 17. do 20. ure žena nič ne sprašuje, kje je bil. In tudi mož žene ne. Zato je v Parizu 50 tisoč prostitutk, a samo občasnih, tisti dve uri, sicer je vzorna žena, mati. Tudi pri nas so takšne, da smo si na jasnem. Poznam ženske, ki so v službi do petih, potem pa imajo popoldansko obrt. In je težko dosegljiva, v glavnem zasedena.

Ste takrat, ko ste delali v nočnih klubih, kdaj poklicali policijo?

Ne, ni bilo potrebe, imeli smo redarje. Poleg tega smo imeli s puncami dogovorjene skrite signale, če je prišlo do kakšnih težav. Kodeksa se je tudi sicer bilo treba držati. Tako je denimo punca, ki je plesala v prive, za zaveso, vedno morala priti prva ven, šele za njo pa stranka, sicer smo takoj ukrepali. Zgodilo se je že, da je bila stranka nasilna. Sem pa nekajkrat kakšno punco peljal na urgenco, predvsem zaradi drog.

Droga je torej v tem poslu prisotna.

Droge so velik problem. Dejstvo je, da nočni lokali služijo na dragem šampanjcu, ki ga je treba naročiti, če želiš družbo punc. Rusinje in Ukrajinke imajo precej težav z alkoholom in so alkoholičarke, medtem ko Čehinje, Slovakinje, Romunke raje posežejo po drogi, po tabletah … Na najslabšem so Dominikanke, ki alkohola preprosto ne prenesejo, a so iznašle način, da se šampanjec prazni. Zlivale so ga namreč kar v škornje ali pa korito z rožami.

Bi lahko rekli, da so se punce v teh nočnih klubih prisilno prostituirale?

Nikakor, mi smo imeli z njimi zelo pošten in fer odnos, nobenih potnih listov jim nismo jemali. Je pa res, da smo jih zaradi droge nekaj tudi odslovili. Le malo katera punca ima za seboj res kakšno tragično zgodbo, sicer pa je to njihov izgovor, da si očistijo vest tudi pred samo seboj.

Pri nas je tako; večina ljudi, ki vodi nočne klube, je 'normalnih', uspešno vodijo igro, normalno poslujejo. Vsi drugi, ki se ne držijo pravil, so propadli, med drugim tudi Rex v Izoli, pa tudi kakšen lokal v Ljubljani. Na žalost je to področje zelo ozko povezano s kriminalom, varnostno službo. Če imaš napačne redarje, si oplel, ker ti čez dan odpeljejo punce in v kratkem naredijo državni udar v lokalu.

Potem zvodniki izhajajo iz redarskih vrst?

Ni nujno, a tudi to se dogaja. Zvodniki običajno pod krinko, da puncam oddajajo stanovanje, poberejo velik del zaslužka. Kar smo mi delali s puncami, je bilo vedno vse prostovoljno, sproti smo se dogovarjali. Dobilo se je vse, kar si je stranka poželela, če se je punca strinjala. A se je treba držati pravil igre.

Še večja težava kot zvodniki pa so taksisti. V lokalu smo imeli dogovorjeno, da ob vsakem novem pripeljanem gostu dobi taksist provizijo, deset evrov od lokala in deset evrov od punce. Potem pa so postali pogoltni in so hoteli provizijo vsakič, ko so koga pripeljali, katastrofa.

So se v lokalih pojavljali tudi znani Slovenci?

So, a ne pričakujte, da vam bom povedal, kdo. Bili so tako iz glasbenega sveta kot iz poslovnega. Punce so bile prisotne tudi, ko so potekali pogovori o Patrii. Vem tudi, da ima ministrstvo za zunanje zadeve seznam punc, ki jih lahko pokličejo, kadar kdo od gostov iz tujine to želi. Zaradi dobrega vira informacij ima številke deklet tudi naša obveščevalna služba. V bistvu smo tako licemerni, da se nam to gnusi, po drugi strani pa je to tudi za državo pomembno.

Se s posredovanjem deklet ukvarjate tudi zdaj, ko imate svoj lokal? Mi, ki delamo ta posel, torej smo v gostinstvu, ki se znamo to iti, nekatere stvari ne moremo povedati nikomur, niti bogu ne. Ne morem povedati, kdo je bil tukaj z nekom, ker se ljudje pridejo skrit, Slovenija pa je majhna. Držimo se kodeksa. Ne ukvarjam se več s tem, a pokličem kakšno punco, če kateri od gostov to želi. Jaz sem gostinec, ponujam vse, od tega nimam nič, morda pridejo punce sem jest. To je posel kot vsak drugi. Redkokateri gostinec lahko zanika, da je kdaj že poklical kakšno dekle.

Pa še nekaj, nikoli z nobeno od mojih punc nisem imel nič. To je zelo pomembno. Če se zadeve lotiš profesionalno, je velika verjetnost, da bodo zadovoljni vsi. Zadovoljna mora biti država, gost, dekleta, ki se s tem ukvarjajo, in jaz, ki sem lastnik lokala. Če kaj od tega manjka, zadeva ne deluje. Vsi morajo biti zadovoljni, ne samo trije ali dva. Pri nas pa se največkrat dogaja, da je samo en zadovoljen.