Četrtek, 5. 7. 2018, 13.02
5 let, 9 mesecev
Usoda NLB ostaja še naprej neznana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Vlada je današnjo razpravo o predlogu sprememb zavez Slovenije glede prodaje NLB in izravnalnih ukrepov ter o predlogu zakona za zaščito NLB prekinila, saj želi pred odločanjem pridobiti mnenje DZ. Odhajajoča ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je izrazila upanje, da bi se to lahko zgodilo prihodnji teden.
"Vlada opravlja tekoče posle. Zdi se mi pomembno, da se do predlaganih ukrepov opredelijo tudi parlamentarne stranke, ki bodo tvorile prihodnjo vlado," je pojasnila ministrica Mateja Vraničar Erman. "Če opravimo še to razpravo, povečamo tudi kredibilnost predloga, ki ga bo treba poslati Evropski komisiji," je dodala.
Na kakšen način bi DZ sprejel stališče do predloga, je odvisno od poslancev. Ministrica si želi, da bo DZ "razumel potrebo po hitrem sestanku" in pričakuje, da bi vlada to tematiko lahko obravnavala že prihodnji teden. Ob tem se nadeja tudi, da bo komisija to "razumela kot povečanje kredibilnosti naših zavez".
Ministrica se je sicer že po seji vlade udeležila sestanka vodij poslanskih skupin oz. njihovih namestnikov pri predsedniku DZ Mateju Toninu, kjer so govorili tudi o NLB. Dogovorili naj bi se, da bo o tem razpravljal splošni odbor DZ prihodnji teden, in sicer na za javnost zaprti seji. Odbor naj bi razpravljal tako o prodaji NLB kot zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB.
Predlog sprememb zavez gre neuradno sicer v smeri slovenskega predloga iz decembra lani. Po njem bi Slovenija vsaj polovico banke prodala letos, preostanek do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta. Zaveze bi spremljal tudi zakon za zaščito NLB pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem.
Če bo DZ to sprejel ter bo vlada nato potrdila predlog spremenjenih zavez in spremljajočih izravnalnih ukrepov, bo sledila formalna vložitev novega predloga Evropski komisiji, ki bo po pričakovanjih o tem odločila zelo hitro.
Vlada bi v skladu s to odločitvijo SDH naložila, naj se začnejo pripravljalni postopki za prodajo. Ti so po metodi javne ponudbe delnic stekli že lani, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico ni bila primerna, tveganja zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa prevelika.
Za reševanje tega tveganja je ministrstvo pripravilo predlog zakona o zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Po njem bi se iz sklada za nasledstvo NLB povrnila finančna vrednost, če bi prišlo do novih prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.
Predlog zaščite, ki je po besedah ministrice s pravnega vidika nenavaden korak, je pa smiseln z ekonomskega, je pripravljen, ker bi bila tveganja, če ne bi storili nič, "težka" okoli 700 milijonov evrov. Če zakona ne bo, bi namreč država s prodajo NLB iztržila vsaj 430 milijonov evrov manj, ne bo upravičena do izplačila lanskih dividend v višini 189 milijonov evrov in ne do 80 milijonov evrov zadržanega dobička.
"A ta zaščita ima smisel samo v povezavi z izpeljavo privatizacijskega postopka," je opozorila. Cilj, ki ga ob tem kot ministrica zasleduje, je, da "NLB ostane podporna banka za slovensko gospodarstvo na celotnem zahodnem Balkanu in da lahko zagotovimo privatizacijo po tržnih pogojih brez bremena preteklosti", je izpostavila.
Možnosti prisilnih izterjav na Hrvaškem so omejene, saj NLB izpolnjuje navodila vlade, naj umakne čim več premoženja na Hrvaškem in tudi v drugih nekdanjih republikah skupne države. Slovenija pa naj bi države, kjer bi so izvršbe možne, opozorila na to nerešeno meddržavno vprašanje.
