Četrtek, 16. 8. 2018, 12.08
6 let, 3 mesece
Kdo med ministri bo upravljal največ milijonov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,40
9
Slovenija ima tudi v letošnjem letu eno od najvišjih rasti v območju EU, ob koncu leta pa se ji obeta lep presežek v proračunu. Kam naj ga prerazporedi in na kaj je treba biti pripravljen v prihodnjih letih?
Po uspešnih notranjih usklajevanjih med petimi strankami (LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS) in potrjenem sodelovanju z Levico je predsednik LMŠ Marjan Šarec pod streho spravil prvo od svojih nalog. Na glasovanju o mandatarju bo, če ne bo presenečenj, dobil zadostno podporo.
V drugem koraku do imenovanja vlade se mora zdaj peterica strank še dogovoriti, kdo bo vodil katero ministrstvo. Kadrovski pogovori so se že začeli, razdelitev resorjev pa za zdaj še ni znana. Se pa v javnosti že pojavljajo informacije, iz katere stranke bodo ministri, ki bi lahko prevzeli vodenje nekaterih resorjev.
Komu bi pripadlo katero ministrstvo?
LMŠ: finančno ministrstvo, notranje ministrstvo, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za kohezijo (brez listnice)SD: ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za pravosodje (?), ministrstvo za kulturo (?), ministrstvo za gospodarstvo (?)
SMC: zunanje ministrstvo, gospodarsko ministrstvo (?)
DeSUS: obrambno ministrstvo, kmetijsko ministrstvo, okoljsko ministrstvo (?)
SAB: ministrstvo za infrastrukturo, okoljsko ministrstvo (?)
Zaradi presežka bodo pritiski v koaliciji
Slovenski proračun bo imel letos, ko bo slovenska gospodarska rast malenkost pod petimi odstotki, presežek. Ravno ta presežek po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača povzroča prikrite pritiske, saj bi si vsaka stran želela del presežka spraviti v svoje ministrstvo.
"Kratkoročno smo v danih okvirjih, z danimi prerazdelitvami, in kot državljani smo lahko veseli, da imamo načrtovan presežek in tako lahko lažje zapolnjujemo luknje," o možnosti sprememb pri razdeljevanju denarja iz proračuna po ministrstvih meni Kovač.
LMŠ naj bi dobila "najbogatejše" ministrstvo
LMŠ naj bi imel v novi vladi pet ministrstev, med drugim tudi finančno, ki bo v prihodnjem letu težko 2,74 milijarde evrov. Na stolček finančnega ministra naj bi sedel Mojmir Urlep, nekdanji prvi mož Leka.
Po prihodkih iz proračuna je drugo "najbogatejše" ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. To je v pretekli vladi vodila Maja Makovec Brečič iz SMC. V Šarčevi vladi naj bi izobraževalno ministrstvo pripadlo SD, med imeni za vodenje resorja pa se omenja Jerneja Pikala, ki je ministrstvo za šolstvo že vodil.
V SAB še niso rekli zadnje besede
V SAB, ob stranki DeSUS najmanjši stranki med peterico, so imeli med pogajanji veliko dvomov, kako bo delovala manjšinska vlada. Peterica ima namreč skupaj 43 glasov in se bo morala za uspešno delovanje usklajevati z Levico, ki ima v državnem zboru devet glasov.
Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič je pred časom dejal, da se v stranki pogovarjajo o tem, ali je sodelovanje v manjšinski vladi lahko koristno za državo.
Bratuškova bo vodila enega od najmočnejših ministrstev
Po zadnjih podatkih naj bi se Alenka Bratušek omehčala in naj bi v novi vladi vodila ministrstvo za infrastrukturo, ob tem pa bi SAB dobila še eno ministrstvo. Končno odločitev o vstopu v vlado z ministri bo SAB sporočil konec tega tedna.
Ministrstvo za infrastrukturo je v vladi Mira Cerar vodil Peter Gašperšič. Ministrstvo za infrastrukturo bo iz državne malhe dobilo 829 milijonov evrov, bo pa v prihodnjih letih eno od najpomembnejših zaradi dveh velikih projektov – gradnje drugega tira in tretje razvojne osi.
"Bolj kot to, koliko kdo dobi iz proračuna, je pomembno, katera ministrstva so sposobna generirati rast. S potrošnjo vzdržuješ investicije, ki so potem generator rasti za prihodnje. Čeprav sta gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo po sredstvih manjši, pa imata večji multiplikativni učinek," o "moči" ministrstev pravi Kovač.
Presežek iz proračuna za zdravstvo?
Šarčeva LMŠ naj bi skupno dobila pet ministrstev, zelo verjetno pa tudi najbolj vroče ministrstvo – za zdravje, kjer so glavne težave čakalne vrste in težave na otroški srčni kirurgiji. Ministrstvo za zdravje iz državnega proračuna dobi le 167 milijonov evrov. Po nekaterih informacijah bi lahko v kislo zdravstveno jabolko zagrizla tudi SD.
"Imamo nekaj lukenj, ki so tukaj že nekaj let in zahtevajo ukrepanje pri tistih velikih porabnikih proračuna in kjer smo v velikem reformnem zaostanku. Najbolj problematično je prav zdravstvo," poudarja Kovač.
Z domačo potrošnjo lahko lažje premagamo krizo
Ob tem se mu zdi pomembno, da se del presežka nameni predvsem za blaginjo ljudi, ker se lahko ravno z domačo potrošnjo vzdržuje gospodarsko rast.
"Spodnja povišanja (minimalna plača) nam zagotavljajo stabilno domačo potrošnjo. Torej, če se kaj na izvozu zalomi, bo naša rast odvisna od domače potrošnje. Če se gospodarska rast začenja ustavljati, bodo manjši tudi prilivi v proračun in potem se začenjajo težave," meni Kovač.
Nova kriza, stara kriza ali ista kriza?
Od finančne krize, ki je Sloveniji zadala velik udarec, je minilo deset let, po Kovačevih besedah pa je pred vrati nova, vendar ne tako močna.
"Temni oblaki se nabirajo. Kaj pa bo tisti sprožilec, je težko napovedati. Kdaj bo prišlo do poka na finančnih trgih, kjer so praktično že vse lastnosti predkriznega obdobja leta 2007/08, pa je stvar nepričakovanega pričakovanega dogodka. Zagotovo ne bo tako močna kot leta 2008, zagotovo pa jo bo ta vlada doživela. Mogoče je to tudi nihaj znotraj krize, ki traja še od leta 2008. Tako velike krize se ne iztečejo v dveh, treh letih, ampak trajajo 15, 20 let. Ne govorimo le o ekonomski in finančni krizi, ki je zdaj ni, ampak tudi o politični," razmišlja Kovač.
Po krizi nismo spremenili sistema
Ob tem dodaja, da se kriza od leta 2008 še ni končala, ker o "njenem koncu lahko govorimo, ko se sistem, glede na to krizo, spremeni. Mi pa globalnega sistema nismo še spremenili. Imamo zelo improvizirane poskuse".
9