Življenje v sirskem mestu: "Ruski napadi so bolj smrtonosni od Al Asadovih"

Zaina je stara 30 let, do leta 2013 je sodelovala z britansko medijsko hišo BBC, nato pa se odločila za odhod domov. Ko je na tisoče Sircev bežalo pred vojno in nasiljem, se je vrnila v Sirijo, v Alep. Danes živi v četrti pod nadzorom Svobodne sirske vojske, zmerne uporniške sile, ki se bori proti režimu Bašarja Al Asada. Z njo se je pred dobrim tednom pogovarjal novinar italijanskega tednika L'Espresso.

Še vedno imamo sanje Danes je Alep mesto v ruševinah. Večletni boji med vladnimi in uporniškimi silami so na mestu in njegovih ljudeh pustili močan pečat. Kot pravi Zaina, pa jim vojna ni vzela sanj. "Še vedno so trenutki, ko se lahko nasmejemo. Vojna nam je vzela materialne dobrine, ni pa nam vzela volje do življenja," trdi Zaina, ki se je na poti iz ZDA, kjer je prejela mednarodno nagrado za svoj zadnji dokumentarni film, ustavila v Italiji. "Ne morem zapustiti svoje države, svoje družine, svojih ljudi. Moje srce je v Siriji," pravi Zaina. Priznava, da je življenje v Alepu vsak dan težje. Napadi vladnih in uporniških sil, v zadnji tednih in mesecih pa še letalski napadi ameriških in ruskih sil jim ne dajo miru. "Ruski napadi so bolj smrtonosni od Al Asadovih, na katere smo se navadili. Napadajo hiše, tržnice, šole. Ob soncu ali dežju."

V Alepu primanjkuje najosnovnejših dobrin V mestu, kjer je pred začetkom državljanske vojne živelo nekaj več kot dva milijona ljudi, danes, po štirih letih vojne, primanjkuje vsega. Zaina pravi, da je dostop do pitne vode izredno omejen, elektrike je vse manj, ljudje so lačni in prezebli.

"Vse to lažje prenašam, če sem tam, s svojo družino in prijatelji, ob zavedanju, da si vsi delimo enako usodo. Vračam se domov, moram nadaljevati svoje delo. Mladina ne sme izgubiti upanja v boljši jutri," pravi Zaina.

Organizira tečaje novinarskega poročanja Med ruševinami hiš organizira tečaje novinarskega poročanja. Želi si, da bi svet iz ust mladih in perspektivnih ljudi slišal, kaj se dogaja v njeni državi. V dveh letih je osnovno poročevalsko znanje prenesla na več kot sto mladih, od teh je tretjina žensk.

Zaradi tega je prejela nagrado Peter Mackler Award za pogumno in etično novinarstvo, ki jo podeljujeta združenje Novinarji brez meja in tiskovna agencija Afp. "Sama nisem vojna novinarka," poudarja Zaina. "Sem samo sirsko dekle. Vojna je tista, ki je napadla našo državo," je povedala za L'Espresso.

IS je brutalnost vojne izkoristila sebi v prid IS je brutalnost sirske državljanske vojne (po ocenah Centera za dokumentacijo nasilja v Siriji je vojna zahtevala že vsaj 200 tisoč življenj, od tega 180 tisoč zaradi napadov vladnih sil) izkoristila sebi v prid. Na mrtvih civilistih so po njenih besedah ustvarili propagandni stroj, ki je samo še poglobil in zaostril razmere v državi. "To jim je dalo energijo za brutalne, brezčutne javne usmrtitve, mučenja, uničenje, kar lahko vidite na posnetkih, ki so dostopni na svetovnem spletu," pravi Zaina. Njen profil na družbenem omrežju Instagram je dokaz, da nihče ni more ubiti volje do življenja. Na njem so poleg fotografij uničenega mesta tudi take, ki kažejo, da življenje v mestu vztraja.

Kako preživeti v vojni? Na vprašanje, kako preživeti v vojni, v kateri so na eni strani brutalni ekstremisti, na drugi vladne sile in njihovi ruski zavezniki, na tretji pa zmerni uporniki z ZDA na čelu, Zaina odgovarja, da se na to navadiš. "Prilagodiš se, a strah ostaja. Vsakič, ko slišiš žvižg bombe, ki potuje po zraku, upaš, da ne bo zadela tvoje hiše."

Kritična je do nedorečene politike velikih sil do sirskega vprašanja. "Če se bodo ZDA, Rusija in preostale zahodne države še naprej vedle tako, kot se zdaj, za nas ni prihodnosti."

Dokumentarec o pogumu sirskih žensk Lani je posnela svoj prvi dokumentarec. V njem prikazuje življenja petih sirskih žensk, ki so se odločile ostati v državi. "To so neverjetne ženske. So borke, upornice proti zatiralskemu tradicionalizmu in IS. Imele so pogum ostati, da bi zavarovale svoje domove, svoje otroke, svoj način življenja."

Dokumentarca zaradi varnostnih razlogov ne bodo javno prikazali. Nekatere imajo namreč sorodnike na območjih, ki so pod nadzorom vladnih sil in IS, poudarja Zaina. "Moj dokumentarec je za zgodovinarje, da se po koncu vojne ne bo pozabilo na žrtvovanje in trud sirskih žensk," je še povedala za italijanski tednik.